Wieliczka je mesto na jugu Poljske pokrajine Malopoljsko in le 16 km oddaljeno od znamenitega staro kraljevskega mesta Krakow. Mesto je svetovno znano po enem od najstarejših rudnikov na svetu, Rudniku soli Wieliczka, ki ga je UNESCO leta 1978 vpisal na svojo listo svetovne dediščine v Evropi. Wieliczka je bila v rimskem času znana pod imenom Magnum Sal (Velika sol), na poljskem pa Wielika Sol. Pod tim imenom se kraj tudi prvič omenja v posebnem poročilu papeževega legata Gillesa okrog leta 1124. Mesto je leta 1290 uradno ustanovil poljski vojvoda in kasnejši kralj Premislav II. Poljski kot naselje rudarjev. Rudnik soli Wieliczka je eden izmed najbolj dragocenih spomenikov kulturne in naravne dediščine na Poljskem. Vsako leto znameniti rudnik in ponos poljskega naroda, ki je plod dela več deset generacij poljskih rudarjev obišče več kot milijon turistov iz vsega sveta. Rudarji so kameno sol v enem od najstarejših rudnikov kopali vse od začetka 13. stoletja pa vse do leta 2007. Še starejši rudnik kamene soli je le 20 km vstran v kraju Bochnia. Arheološka izkopavanja po 2. svetovni vojni na tem območju pričajo, da so vodnjake z višjo vsebnostjo soli izkopavali že v času neolitika. V 13. stoletju so omenjene vodnjake poglobili in naleteli na sol v obliki kamnine in posledično je sledilo načrtnejše izkopavanje soli. Iz zgodovinskih virov je tudi znano, da so za rudarje in zaposlene v rudniku posebej skrbeli že od samega začetka.
Tako je leta 1289 vojvoda Kazimir III. Veliki (Kazimierz III. Wielki) naročil zgraditi rudniško bolnišnico oz. zdravilišče za pomoč žrtvam nesreč, v njej pa so izvajali preproste kirurške posege. Zdravilišče je nudilo pomoč tudi vdovam ter sirotam ponesrečenih rudarjev. Rudnik soli Wieliczka s svojimi devetimi nadstropji doseže globino 327 metrov in vsebuje okrog 300 km rudniških rovov. Turistom je na ogled le okrog 3,5 km najbolj atraktivnih predelov in veličastnih dvoran. Obiskovalci se do njih ob vhodu spustijo po 378 stopnicah v globino 67 metrov. Od začetka so prikazani nadvse zanimivi rudniški hodniki, kapelice, oltarji, skulpture in slano jezero. Pot se vije po hodnikih in stopnicah skozi prečudovite dvorane vse do globine 138 metrov. Hodniki in skulpture v prvem delu prikazujejo najstarejše predele rudnika s prvotnimi podpornimi stebri in načinom dela in rudarskega življenja v zgodnjem času. Tako lahko obiskovalec izve, da so v rudniku v pomoč pri delu uporabljali konje, za katere so skrbeli v podzemnih hlevih. Konji so dejansko v rudniku živeli do konca svojega življenja, saj bi bilo njihovo vsakodnevno spuščanje v rudniške hodnike prevelik logističen podvig in preveč stresno. Mnogi konji so tako večino svojega življenja živeli le ob skromni razsvetljavi podzemnih rudniških luči. V nadaljevanju obiskovalcu prikažejo mnoge načine starodavnega pridobivanja kamene soli vse do 20. stoletja.
Prava paša za oči so mnoge skulpture in največja podzemna cerkev sv. Kinge (Święta Kinga), zavetnice Poljakov, ki je v celoti izdelana iz kamene soli ter se nahaja na globini 101 metrov. Po poljski legendi je za odkritje rudnika v 13. stoletju zaslužna ravno kraljica Kinga, hči hrvaško-madžarskega kralja Bele IV. Ta se je zaročila s poljskim kraljem Baleslawom in za doto od svojega očeta zahtevala rudnik soli, ki ga takrat Poljaki še niso imeli. V tistem času je namreč sol imela enako vrednost kot zlato ali današnje naftne vrtine. Od očeta je dobila madžarski rudnik soli Maramures v katerega je odvrgla svoj zaročni prstan. Ko je prispela na Poljsko je naročila, da se v kraju Wieliczka izkopa rudnik in ob tem so našli tudi njen prstan, ki jo je podzemno spremljal vso pot. Rudarji so jo ob tem čudežu sprejeli za svojo zavetnico. V omenjeni sobani sv. Kinge se večkrat odvijajo koncerti ali drugi kulturni dogodki, saj je opremljena s stoli, ekskluzivni sedeži pa so na balkonu dvorane. Sicer so vse sobane (tudi manjše) in poti v rudniku okrašene z mnogimi liki in skulpturami iz kamene soli, med katerimi so nadvse zanimivi prekrasni lestenci. Kamena sol je v naravi sive barve v različnih odtenkih (tudi sivo-rdeče) in spominja na pološčenih granit. Mnogi obiskovalci rudnika so tako precej presenečeni saj pričakujejo beli ali kristalni videz.
Dimenzije podzemne cerkve merijo približno 54 m v dolžino, 18 m v širino in okoli 12 m v višino. Obok stropa je izklesan iz enega bloka soli s katerega visijo kristalni lestenci iz kamene soli. V kapeli so izrezljane skulpture in slike, ki že več kot 100 let ponazarjajo dogodke iz Nove zaveze (dvanajst Kristusovih učencev v templju, Poslednja večerja …). Glavni oltar je izklesal rudar Jozef Markowski in je sestavljen iz glavne skulpture zavetnice rudarjev sv. Kinge in dveh stranskih skulptur, sv. Jožefa in sv. Klementa. Od leta 1999 v kapeli lahko obiskovalci občudujejo tudi kip Janeza Pavla II, ki je delo kiparja oz. rudarja Stanisława Anioła. Znamenite in nadvse navdušujoče so tudi ostale podzemne dvorane kot npr. dvorana Nikolaja Kopernika, kapela sv. Antona in dvorana kralja Kazimira III. Velikega. Med najstarejšimi je prav kapela sv. Antona (Kaplica sw. Antoniego) iz leta 1698, ki je narejena v baročnem slogu. Sestavljajo jo prezbiterij, ladja in veža, zaradi pomanjkanja prostora pa ji manjka prižnica. Iz tega obdobja je tudi dvorana Pieskowa Skała, ki so jo izdelali okoli leta 1669 in je na globini 90 m. V njej je razstavljena naprava za dvigovanje kamene soli, na njenem dnu pa so ohranjeni prvotni fragmenti starih oz. prvotnih rudniških stopnic.
Te so vklesane v kamnino, uporabljali pa so jo nosači za prenos soli do prej omenjene dvižne naprave. V drugem delu dvorane obiskovalce presenetijo tri skulpture palčkov, ki jih je na začetku 20. stoletja izdela kipar oz. rudar Jožef Markowski. Nekaj korakov naprej so razstavljeni tudi ostanki prvotnega žleba za odtekanje rudniške vode do rekonstruirane črpalke iz 6. stoletja. Z njo so prečrpavali vodo v višje nivoje, da nebi zalila rudniške kanale oz. rove. V nadaljevanju poti do globine 110 metrov obiskovalci lahko občudujejo še dvorano poimenovano po znamenitem nemškem pesniku Johannu Wolfgangu von Goetheju, enemu prvih gostov Rudnika soli Wieliczka. Njegov kip stoji ob vhodu v dvorano iz začetku 20. stoletja. Znotraj dvorane je še kip zakladnika in voziček s soljo, ki je okrašen z znamenitostmi rudnika prikazanimi na svetovni razstavi Expo 2000 v Hannovru.
Na globini 200 metrov se nahaja tudi zdravilišče za blaženje težav z dihali, katerega posebnost je stalna temperatura in vlažnost. Med sprehodom skozi nadaljevanje rudnika je za obiskovalce poskrbljeno tudi z veliko restavracijo, kjer lahko po 3,5 urah ogleda naročijo klasične in tradicionalne poljske jedi. V dveh sobanah si lahko obiskovalci nabavijo tudi nadvse zanimive in izvirne spominke. Ob rudniku je tudi najstarejši muzej rudarstva na Poljskem, kjer hranijo ene najstarejših rudarskih orodij iz časa neolitika, ki so jih odkrili pri arheoloških izkopavanjih po 2. svetovni vojni. Obisk rudnika je nadvse zanimiva dogodivščina, ki jo ob obisku Poljske ali bližnjega Krakowa nikakor ne smete izpustiti iz svojega programa kljub malo višji vstopnini, ki znaša okrog 19€ po osebi.
Kontakt:
Wieliczka\” Salt Mine
ul. Daniłowicza 10, 32-020 Wieliczka, Polska
T: +48 12 278 73 02 ; +48 12 278 73 66
W: https://www.wieliczka-saltmine.com/
E: turystyka@kopalnia.pl
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- Uradna spletna stran Rudnika soli Wieliczka
