Razgledna točka Crnjeskovo na Tari

Razgledna točka Crnjeskovo na Tari
Deli na:

Tara je planina in kraška planota v zahodni Srbiji. Planota Tara leži jugozahodno od mesta Bajina Bašta nad reko Drino v zahodni Srbiji, njen najvišji vrh Zborište pa doseže višino 1544 mnm. Proti zahodu se nadaljuje v gorovje Zvijezdo z najvišjim vrhom Stolac (1673 mnm). Področje Tare je leta 1981 proglašeno za narodni park v skupni površini 19.175 ha. Gre za pretežno gozdno področje in po svoji ohranjenosti in raznovrstnosti ekosistema, med katerimi so mnogi primerki reliktni (relikt – kar ostane, se ohrani od česa večjega, obsežnejšega iz prejšnjih obdobij, biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki se ohrani na ozko omejenem področju iz prejšnjih geoloških dob, geol. ledenodobni, terciarni relikti), spada med najbogatejša gozdna področja Evrope.

Tara obiskovalcem s svojimi naravnimi lepotami in možnostmi aktivnega preživljanja prostega časa ter mnogimi nastanitvenimi kapacitetami skozi vse leto nudi nešteta doživetja. Ogromno je pohodniških in kolesarskih poti, ki vodijo skozi goste in bogate gozdove, obiskovalci pa se lahko posvetijo tudi ribolovu in lovu. Na Tari dominirajo mešani gozdovi smreke, jelke in bukve (preko 85% gozdnatih površin), v primerjavi z ostalimi planotami Balkanskega polotoka pa na njej najdemo veliko več reliktnih in endemičnih drevesnih vrst in skupin. Posebno mesto med omenjenimi zagotovo zavzema Pančićeva omorika (Picea omorika), endemična in reliktna vrsta iglavca, ki je na področju kanjonov in previsov reke Drine, preživela zadnjo ledeno dobo. Na področju planote Tare najdemo tudi številne in pomembne arheološke najdbe ter kulturne spomenike svetovnega pomena, med katerimi je tudi samostan (manastir) Rača, zapuščina srbskega kralja Dragutina Nemanjića in 13. stoletja. Pohodniki bodo navdušeni tudi nad čudovitimi razglednimi točkami (vidikovci), med katerimi je eden bolj znanih ˝vidikovac˝ Crnjeskovo na ˝Kaluđerskim Barama˝. Omenjena razgledna točka se nahaja na 1035 mnm., kakšnih 900 m oz. 20 minut hoje od ˝Manastirskih stanova˝ skozi prelep mešan gozd. ˝Manastirski stanovi˝ se nahajajo le kakšnih 2.5 km od znanega turističnega centra Kaluđerske Bare, v neposredni bližini pa se nahaja tudi znana kobilarna v kateri si za pohode po planoti Tari lahko najamete tudi konje. Pot do razgledne točke Crnjeskovo vodi tudi od znanega hotelskega kompleksa na Tari ˝Belo Bor˝, ki je od nje oddaljen kakšno uro prijetne hoje. Z omenjene razgledne točke njega se vije čudovit pogled na sotesko reke Rače in Bajino Bašto, če je lepo vreme pa celo prej omenjeni samostan Rača.

Morda te bo zanimalo:   Resavska jama (Resavska pećina)

Naravni rezervat soteske reke Rača obsega strme gorske stene in dolino reke ter veliko bogastvo živega sveta z mnogimi reliktnimi primerki in raznovrstnim živalskim svetom. Kot največje naravne znamenitosti omenjajo izvir tople vode ˝Lađevačka vrela˝ in pragozd gorske bukve. Z razgledne točke Crnjeskovo se lahko vidi tudi stena Krstača na katero so namestili jekleni križ kot simbol vere, pod steno pa se nahaja znamenita pečina v kateri so v preteklosti skrivali knjige iz samostana (manastira) Rača. Nasproti razgledne točke se pogled vije tudi do planote Sokoline po kateri se sprehajajo divje koze in tudi medvedi, na visoki steni kanjona reke Rača pa gnezdi edini preostali par planinskega orla. V omenjenem kanjonu je leta 1856 znani srbski botanik prof. Josif Pančić odkril redko ptico ˝puzgavac˝, ki je nastanjena samo na tam delu planote Tare in na enem majhen delu vzhodne Srbije.

Morda te bo zanimalo:   Šarganska osmica, znamenitost Mokre Gore

Nasploh lahko rečem, da je pot do razgledne točke oz. ˝vidikovca Crnjeskovo˝ lahka in lepo označena. Takoj pri samostanu se pot odcepi skozi gozd in se začne spuščati po široki gozdni poti, ob deževju pa zna ta biti precej blatna, saj jo uporabljajo tudi za spravilo lesa. Po kakšnih 20 minutah spusta pridemo do omenjene razgledne točke s katere se vije čudovit pogled na bližnje vrhove in doline neizmernih naravnih lepot soteske reke Rača. Razgledno točko smo sicer obiskali v poznih popoldanskih urah, ko se je že malo poznal mrak, a je razgled kljub temu bil lep. Po trditvah domačinov, ki imajo na tem območju večinoma vikende in so zelo prijazni, je razgledno točko Crnjeskovo najbolje obiskati v jutranjih urah. Obiščite ga, ne bo vam žal.

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@vagabundo.si.