Tihany, prisrčna vasica ob Blatnem jezeru

Deli na:

Tihany je ljubka madžarska vasica na severni obali Blatnega jezera na polotoku Tihany v okrožju Veszprém. Celoten polotok je zgodovinsko okrožje, katerega središče je benediktinski samostan iz leta 1055. Za vasico Tihany pravijo, da je najlepši kraj na Madžarskem in je zelo priljubljena turistična točka. Skoraj vsaka hiša ima trgovino s spominki ali gostišče s prenočišči, kjer ponujajo svoje tradicionalne jedi. Vasica je idilično in lepo urejena, v njej pa je tudi čudovit etno muzej na prostem, ki ponuja veliko sprehajalnih poti s prekrasnim pogledom na Blatno jezero. Cerkev ob samostanu je bila v baročnem slogu prezidana leta 1754, samostan pa še vedno deluje in je priljubljena turistična točka. Ljudje ga radi obiskujejo ravno zaradi čudovitih fresk, umetnostnozgodovinskega pomena in prečudovitega razgleda na Blatno jezero.

Ustanovitveno listino benediktinske opatije Tihany je izdal kralj Andrej I. Madžarski leta 1055. Listina napisana v latinščini, je najstarejši avtentični ohranjeni izvirnik zapisa madžarskega jezika, ki vsebuje okoli sto najstarejših madžarskih besed (pripon in končnic), toda največ posestnih in krajevnih imen. Listino so našli v arhivih Benediktinske nadopatije Pannonhalma. S tem dokumentom je kralj v skladu s takratnimi običaji določil grob svoje družine v varstvo, nego in skrb samostanu, ki ga je dal ustanoviti prav s tem namenom.

Morda te bo zanimalo: Koštabona, samotna istrska vasica nad Dragonjo

Prvi opat samostana je bil Lazarus, katerega ime se pojavlja na ustanovni listini in je bil tudi eden od podpisnikov te listine. Kasneje je najverjetneje postal Veszprémski škof. Srednjeveških podatkov o opatiji ni, le kraljeva družinska grobnica se je ohranila iz tega časa. Iz listine o ustanovitvi lahko zaključimo, da je prva samostanska cerkev, podobno kot sedanja, obstajala s cerkveno ladjo manjših dimenzij. Med turško okupacijo so samostan spremenili v trdnjavo, zato ne vemo ničesar o prvotni cerkvi, vse do zgraditve sedanje baročne zgradbe. Za kraj je tudi zanimiv zgodovinski podatek, da je na njem bil po svojem drugem poskusu ponovno pridobiti prestol Madžarske na kratko zaprt zadnji habsburški avstrijski cesar Karel l.