Vinorodna dežela Podravje leži na severovzhodu Slovenije in je razdeljena na dva okoliša: Štajerska Slovenija in Prekmurje. Slovi po elegantnih, sortno značilnih belih vinih in zvrsteh, ki jih poudari panonsko nižinsko podnebje. Zanj so značilne večje temperaturne razlike med dnevom in nočjo, razmeroma suha poletja in dokaj mrzle zime, kar daje vinu primarne cvetne in sadne arome ter večjo pitnost. Zaradi nekoliko hladnejšega podnebja je za vina iz podravske vinorodne dežele značilna višja vsebnost kislin. V vinorodni deželi Podravje večinoma pridelujejo mednarodne bele sorte, med katerimi prevladujejo laški in renski rizling, chardonnay in sauvignon, čedalje bolj pa se uveljavlja tudi šipon. Ponekod se znova sadi modra frankinja in modri pinot, ki je pomemben tudi za pridelavo penin.
Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija
Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija je največji v Sloveniji, ki na severu meji na Prekmurje. Gre za slikovito in zelo razgibano krajino s strmimi griči v Halozah, ki se spogledujejo z bližnjim najstarejšim slovenskim mestom Ptujem, z značilnimi terasami v Ljutomersko-Ormoških goricah ter Mariborom, ki se lahko pohvali z najstarejšo trto na svetu. Žametna Črnina oziroma modra kavčina ljubitelje vina razveseljuje že več kot štiri stoletja. Na severnem delu se gričevje izteče z Radgonsko-Kapelskimi goricami, ki se spustijo proti Prekmurju v Panonsko nižino. Okoliš ima že zgodovinsko znane lege, ki jih zaradi mehkih karbonatnih kamnin uvrščajo med ene od najboljših vinogradniških leg na svetu. Najbolj razširjene sorte na tem področju so laški rizling, sauvignon, renski rizling, chardonnay, šipon in rumeni muškat.
Vinorodni okoliš Prekmurje
Vinorodni okoliš Prekmurje leži vzhodno od reke Mure ter meji na Hrvaško, Avstrijo in Madžarsko. Goričko na severu je odprto proti Madžarski, torej v ravnino, kjer nadmorska višina vinogradov ne presega 270 metrov. Na delu, ki se dotika Avstrije, so lege bolj strme in sežejo tudi čez 400 metrov nadmorske višine. Tla so večinoma karbonatna, ponekod so opazni tudi ostanki vulkanskih kamnin. V glavnem se kisla, rjava tla izmenjujejo s peščenimi laporji, drugje pa so tudi ilovnata in glinasta. Čeprav je tudi v Prekmurju tradicija vinogradništva že dolga – velik vpliv na razvoj je imela Cerkev –, v preteklosti tamkajšnji vinogradniki in vinarji niso imeli velikega ugleda v Sloveniji, saj so pridelovali predvsem enostavnejša vina za dnevno uporabo. Z mlajšo generacijo vinarjev so se stvari precej spremenile. Poleg izjemnih predikatnih vin se pridela tudi vse več kompleksnejših rdečih vin. Najbolj razširjene sorte: laški rizling, chardonnay, renski rizling, šipon, beli pinot, sauvignon.
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- https://www.ovinu.si/
- https://www.gov.si/teme/vinogradnistvo-in-vinarstvo/
- Gorjak Robert, Slovenija vinska dežela, 2017