Na Primorskem so gradovi iz srednjega veka precej redki, saj je naravno okolje tod le redkokje ponudilo priložnost, da bi si fevdalci za svoje gradove izbrali primeren kraj na kakšnem vrhu visokih prepadnih sten. Večinoma so se morali zadovoljiti z manjšimi vzpetinami in prav zato so kmalu po svoji zgodovinski vlogi tukajšnji gradovi postali pripravni kamnolomi za vse, ki so v bližini kaj zidali. Enega od takšnih ugodnih položajev so stari fevdalci našli, ko se Komenski kras strmo spušča proti Vipavski dolini in kjer se reka Branica tik pred zlitjem z reko Vipavo že precej umiri. Gre za kraj Branik, kjer se na njegovem jugozahodu začenja malo višja planota, na vzhodu pa vinorodno gričevje, ki proti severu prehaja v nižinski svet. Branik, ki spada v občino Nova Gorica, ima tri stara vaška jedra, ki ležijo v podnožju flišnega gričevja in Krasa. Rodovitno Braniško dolino povsem obvladujeta župnijska cerkev sv. Urha v Britofu na severni strani doline in grad Rihemberk na razgledni vzpetini na južni strani.
Ta kot največji in najstarejši grad na Primorskem nad samim krajem Branik veličastno bdi nad dolino. Gre za enega od najslikovitejših gradov na Slovenskem oziroma za razsežno srednjeveško utrdbo z zunanjim obrambnim zidom in stolpi, stanovanjskimi trakti, cisternami in s poudarjenim osrednjim romanskim stolpom. Mesto, na katerem so pozidali grad Rihemberk, se sicer ponaša s prastaro naselitveno kontinuiteto, saj so arheologi med arheološkimi izkopavanji dokazali poselitve v prazgodovini, poznoantičnem času in v srednjem veku s stavbnimi ostalinami in predvsem s keramičnimi najdbami. Kot utrdba je že v času prazgodovine varoval dostop na Kraško planoto in naprej do morja, po drugi strani pa je nadziral promet po delu Vipavske doline.
Prva omemba gradu seže v leto 1230, ko je bil pozidan v obliki nepravilnega peterokotnika, v grajskem jedru pa je izstopal mogočen okrogli 27 metrov visok stolp, ob katerem je bila pozidana grajska kapela, na drugi strani pa palacij. Kot prve posestnike grajske utrdbe srečujemo Rihemberške viteze, ki se v virih omenjajo že leta 1118 (Oton de Rifenberch). Ti so bili prvotno vazali oglejskih patriarhov, nato pa goriških grofov. V prvi polovici 13. stoletja, so grad dodatno utrdili z mogočnim, gotskim valjastim obrambnim stolpom (bergfidom), ki dominira nad okolico. Ko je rodovina Rihemberških izumrla, so goriški grofi grad oddajali v najem različnim plemenitaškim družinam in tako so na gradu gospodovali številni zakupniki in zastavni lastniki (Thurni, Neuhausi). Grad Rihemberk je leta 1371 prešel v last Habsburgov, ki so nadaljnja dva obzidna pasova s stolpi najprej pozidali v poznogotskih oblikah na začetku 16. stoletja in nato v renesančnem oblikovanju v drugi polovici istega stoletja. Dokončno podobo je gradu dala rodbina Lanthieri, ki je grad dobila v fevd leta 1626. Baron Gašper Lanthieri je grad Rihemberk leta 1646 od Habsburgov odkupil in sredi 17. stoletja so Lanthieriji gradu dodali še baročne prvine in ga preoblikovali iz utrdbe v fevdalno rezidenco.
V drugi polovici 19. stoletja so z obsežnejšimi deli dodali še romantične neogotske prvine. V lasti rodbine Lanthieri ter sorodnikov grofov Lewetzov je grad bil vse do konca druge svetovne vojne.Rihemberk je bil v letih protestantizma, poleg Gorice, eden najmočnejših centrov nove vere na tem območju. Vplivne in močne protestantske družine in posamezniki se v Rihemberku omenjajo v letih od 1560 do 1595. V času tolminskega punta se je tudi v Rihemberku razplamtel močan kmečki upor (1713). V obdobju po letu 1848 je Rihemberk zajelo narodno prebujenje. V tem času je pomembna ustanovitev čitalnice ter bivanje Simona Gregorčiča v Rihemberku, ki je kraju posvetil pesem Slovo od Rihemberka. Grad je med 1. svetovno vojno Avstrijcem služil kot zasilna bolnica, med drugo svetovno vojno oziroma februarja 1944 pa je pogorel, ko so partizani v njem napadli domobransko postojanko. Po tej vojni je grad začela obnavljati zavezniška vojaška uprava, po priključitvi Primorske pa je bil grad nacionaliziran in šele v šestdesetih letih je bil deležen prvih obnovitvenih del. Obnovitvena in prenovitvena dela potekajo še danes, zato je grad zaprt, ogled pa je možen le od zunaj. Sicer do gradu polje dokaj široka a neurejena pot, zato je dostop možen le peš. Avtomobil je možno parkirati ob cesti oziroma vznožju gradu ob nekaj večji razširitvi blizu enega starega zidu in porušene pomožne grajske stavbe.
Kontakt:
Grad Rihenberk
Branik 113, 5295 Branik
T: +386 51 201 910
E: info@rihenberk.com
W: https://rihenberk.com/
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
Foto naslovnice: Facebook stran Grad Rihenberk- http://www.slovenia.info/?home=0&lng=1
- http://www.izvirna-vipavska.si/sl/branik-grad-rihemberk
- http://www.gradovi.jesenice.net/rihem.html
- http://kraji.eu/slovenija/grad_rihemberk/slo
