Vinorodna dežela Posavje je najmanjša med vsemi in leži na jugovzhodu Slovenije ob spodnjem toku najdaljše slovenske reke Save ter na jugu meji na sosednjo Hrvaško. Obsega področje zahodno od reke Sotle, del Posavja, okolico reke Krke in Kolpe, ter tudi največje dolenjsko naselje, Novo mesto. Deli se na tri vinorodne okoliše: Bizeljsko-Sremič, Dolenjsko in Belo krajino. Tod so vinogradi zasajeni na strmih brežinah slikovitih gričev, kjer trta večinoma raste v laporju in peščenjaku ter tudi na starejših kamninah, kot so dolomiti. Okoliš ima kar 7.500 pridelovalcev vina, med katerimi je velika večina ljubiteljskih. To se odraža tudi v številnih, po vinogradih posejanih, znamenitih zidanicah. Gre za male lesene ali zidane hiške, kjer domačini na nekaj arih vinogradov pridelajo vino za svojo družino in prijatelje. Skoraj polovico vinogradov z značilnim celinskim podnebjem in vplivi hladnejše predalpske klime si lastita rdeči sorti modra frankinja in žametovka, med belimi pa prevladujeta laški rizling in kraljevina. Kot lokalna posebnost je v ospredju znameniti cviček, ki ima tudi posebno mesto v vinskem zakonu. Čeprav nekateri menijo, da cviček zaradi svoje preprostosti sploh ni vino, ne gre zanemariti njegove bogate preteklosti oziroma več kot 200-letne tradicije.
Vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič
Vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič je dobilo ime po dveh pomembnih vaseh, ki ležita na jugovzhodu Slovenije in obsega območje na levem bregu reke Save. Zajema pogorje od Kunšperka ob hrvaški meji do Laškega in ob reki Savinji do Zidanega mostu, nadalje po levem bregu reke Save vse do Dobrove ter nato od izliva reke Sotle v reko Savo nazaj ob Sotli do Kunšperka. Zahodu meji na dolenjski vinorodni okoliš, na severu meji na vinorodno deželo Podravje. Vinogradi s subpanonsko klimo se raztezajo na nadmorski viši med 200 in 400 metri. Območje ima značilne suhe in razmeroma hladne zime ter toplejšo in vlažnejšo pomlad in jesen. Prevladuje lapornata in apnenčasta podlaga, na njej pa peščena prst, pomešana z ilovico. Značilnost tega okoliša so tudi repnice oziroma v mivkasto zemljo vkopane vinske kleti. Najstarejše med njimi so stare tudi več kot 200 let in še vedno služijo kot prostor za shranjevanje steklenic ali pa so preurejene v unikatne degustacijske prostore. Najbolj razširjene sorte: modra frankinja, žametovka, beli in modri pinot, laški rizling, rumeni plavec, sauvignon, chardonnay.
Bizeljsko
Vinorodni okoliš Dolenjska
Vinorodni okoliš Dolenjska je najhladnejši vinorodni okoliš v Sloveniji in obsega območje na desnem bregu reke Save. Ima celinsko podnebje z alpskimi in subpanonskimi vplivi, z zelo mrzlimi zimami in toplimi poletji. Zajema gričevje s strmimi pobočji in nadmorsko višino, ki ne preseže 400 metrov vse od Litije pa do reke Krke in ob njenih bregovih do hrvaške meje na jugovzhodu. Za območje so značilni manjši griči s pretežno peščeno lapornato in ilovnato prstjo, ki so med seboj ločeni z manjšimi ali večjimi dolinami, po dnu katerih tečejo potoki, ki ustvarjajo svojevrstno mikroklimo. Dolenjska je najbolj znana po cvičku, lahkotnem rdečkastem vinu z nizko alkoholno stopnjo in značilno cvetico po rdečem jagodičevju. Najbolj razširjene sorte: žametovka, modra frankinja, laški rizling, kraljevina, rumeni plavec, beli pinot, chardonnay.
Dolenjska
Vinorodni okoliš Bela Krajina
Vinorodni okoliš Bela krajina je najmanjši vinorodni okoliš Slovenije. Leži v jugovzhodnem delu Slovenije, omejujejo pa ga hribovje Gorjanci, znameniti Kočevski gozd in reka Kolpa, po kateri poteka meja s Hrvaško. Je najtoplejši posavski okoliš s celinskim, subpanonskim podnebjem in tudi mediteranskim vplivom. Za okoliš je značilna velika temperaturna razlika med dnevom in nočjo, ki omogoča pridelavo aromatičnih vin, ki hkrati ohranijo svežino, na značilnosti vin pa vpliva tudi raznolika geološka pestrost tal. Tradicionalno so najbolj razširjene lahkotne in pitne zvrsti Belokranjec (belo) in Metliška Črnina (rdeče), v zadnjem času pa je vse več poudarka tudi na sortnih vinih. Posebnost okoliša so predikatna vina, pri katerih s pomočjo žlahtne gnilobe pridelajo sladka vina, ki po kakovosti sežejo v sam svetovni vrh in imajo več desetletni potencial staranja. Leta 1985 so v Beli krajini pridelali prvo ledeno vino in roze vino v Sloveniji. Najbolj razširjene sorte: modra frankinja, laški rizling, kraljevina, žametovka, rumeni muškat, sauvignon.
Foto: Uroš Novina (Wikipedija)
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- https://www.ovinu.si/
- https://www.gov.si/teme/vinogradnistvo-in-vinarstvo/
- Gorjak Robert, Slovenija vinska dežela, 2017