Vinorodna dežela Primorska leži na jugozahodu Slovenije in že njeno ime nakazuje, da se dotika morja. Njeni vinogradi na flišu in apnenčastem dolomitu ter značilnih kraških tleh (terra rossa) se raztezajo po razgibanem svetu vse od morja, pa vse do okoli 360 m nad morjem. Od juga proti severu obsega slovenski del Istre ob meji s Hrvaško, območje obale Tržaškega zaliva, Kras, Vipavsko dolino, ob meji z Italijo pa še Goriška brda. Prav zaradi močnega vpliva mediteranskega podnebja, so tu doma najbolj znana slovenska rdeča vina. Kot posebnost podnebja na Primorskem velja tudi znamenita burja, hladen in sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom. Vinorodna dežela Primorska je razdeljena na štiri vinorodne okoliše: Vipavska dolina, Slovenska Istra, Goriška brda in Kras. Vsak od okolišev ima svojstvene značilnosti, splošno pa velja, da velika pestrost tal, od zelo revne do zelo bogate, daje primorskemu vinu višjo koncentracijo in kompleksnost. Vina so tod suha, z višjo alkoholno stopnjo in nižjim kislinskim faktorjem. Najbolj zastopane sorte so predvsem rdeče, z refoškom kot najbolj razširjeno sorto, sledijo rebula, merlot, malvazija, chardonnay, sauvignon, cabernet sauvignon in ostale.
Vinorodni okoliš Goriška Brda
Goriška Brda ali kar Brda so značilna mediteranska vinogradniška pokrajina, kjer se vinski trti delajo družbo oljke, češnje in breskve. Gre za znamenito krajino na pol poti med Alpami in Mediteranom. Na vzhodu se brda pričenjajo ob kristalno čisti alpski reki Soči z goro Sabotin in se nadaljujejo po slemenu do njenega najvišjega vrha Korada. Od Furlanije jih na zahodu ločuje reka Idrija, proti jugu pa gričevnat svet prehaja v Prevalsko ravnino pod Vipolžami. Čudovit razgled na Brda se popotniku ponuja s stolpa na Gonjačah, kjer se na zahodu pokažejo italijanski Dolomiti, na severu Alpe z vrhovi Krn in Matajur, na vzhodu pa Trnovska planota s Sv. Goro, na jugu pa pogled seže vse do Jadranskega morja. Briška tla so nastala iz oceanske sedimentacijske mase, ob odtekanju morja pa so ostale plasti fliša, peščenjaka in apnenca. Tla so zelo težka za obdelavo in siromašna, a pravšnja za vinsko trto, saj je podnebje zelo ugodno. Prevladuje skoraj sredozemska klima, ki pripomore k posebnostim briških vin, saj so zime tod mile, poletja pa vroča, toda ne presuha. V Brdih vinska trta sicer uspeva vse do 600 m nad morjem, a prevladujejo vina na legah višine 200 m nad morjem, ki so zelo harmonična in z nekaj manj alkohola, zato pa bogatejša po kislinah. Nižje lege na 100 m nad morjem so zelo primerna za gojenje sivega pinota, chardonnaya, merlota in caberneta. Na teh legah so vina bolj polna in bogata, ter z nekoliko več alkohola. V zadnjem času se vse več vinarjev posveča, na prvi pogled skromni sorti, značilni rebuli, ki je svoj dom v Brdih našla že v 12. stoletju.
Vinorodni okoliš Kras
Vinorodni okoliš Kras je najmanjši okoliš na Primorskem in ima status naravnega parka. Strnjen je med Jadransko morje in najbolj vzhodnim delom Alp oziroma med Tržaški zaliv, obronke Vipavske doline in Brkinskega gričevja. Celotno območje ima vse značilnost kraške planote s tipično kraškim razgibanim površjem in razmeroma suhim podnebjem, kjer kraljuje značilni veter burja. Nad Krasu znameniti vinogradi uspevajo že od nekdaj in se razprostirajo na apnenčasti kraški planoti med 200 in 400 m nad morjem. Pomemben vpliv na rast trte daje tudi značilna rdeča zemlja (terra rosa), ki je zelo bogata z železovimi oksidi. Vinorodni okoliš Kras je znan po tradicionalni gojitveni obliki kraški latnik (pergola), ki je znana predvsem po velikih količinah pridelka, a jo vinarji že opuščajo in jo nadomeščajo z gojitvena oblika guyot, kar je vplivalo tudi na dvig kakovosti. Na Krasu kot vinska posebnost vlada znameniti teran, ki se ga prideluje iz rdeče sorte refošk, in zavzema kar tri četrtine vseh posejanih vinogradov. Gre za vino globoke rubinaste barve z vijoličastimi odtenki, zmernih ali nižjih alkoholnih stopenj in visokimi kislinami in značilno aromo rdečega jagodičevja. Med belimi sortami izstopata istrska malvazija in avtohtona vitovska grganja.
Vinorodni okoliš Slovenska Istra
Vinorodni okoliš Slovenska Istra leži na skrajnem jugovzhodu Slovenije tik ob obali Jadranskega morja. Gre za najtoplejši slovenski vinorodni okoliš in s soncem najbolj obsijani, vinogradi pa se tod razprostirajo od 250 m nad morjem pa vse do obale. Razprostira se kakšnih 40 kilometrov ob morju med Italijo in Hrvaško oziroma od Debelega rtiča preko znamenitega Pirana vse do hrvaške meje. Tod je značilno klifno območje, ki je bilo skrbno in premišljeno obdelano že v rimskih časih, med drugim tudi z vinsko trto. V Slovenski Istri je najbolj zastopana rdeča sorta refošk, ki daje vino z globoko vijolično barvo, srednje polnim in polnim telesom, visokimi kislinami in značilnimi aromami rdečega in črnega sadja ter pikantnih not. Zraven refoška v Slovenski Istri uspevajo še malvazija in uveljavljene mednarodne sorte, kot so chardonnay, merlot, cabernet sauvignon ter v zadnjem času tudi priljubljena vinska legenda svetovnega slovesa syrah, znan tudi kot Shiraz. Med belimi je najpomembnejša sorta istrska malvazija, ki je aromatična sorta, z nižjimi ali zmernimi kislinami ter značilnimi aromami po akaciji in rumenem sadju. V Slovenski Istri poleg malvazije gojijo tudi sivi pinot in rumeni muškat.
Vinorodni okoliš Vipavska dolina
Vinorodni okoliš Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, ob meji z Italijo in je drugi največji okoliš v Sloveniji. Dolina je utesnjena s severne strani s Trnovsko planoto z južne strani pa s Kraško planoto. Na vzhodu jo omejuje hribovje mogočnega Nanosa, zahodna stran pa je odprta proti Jadranskemu morju. Gre pretežno za ravninski svet, ki je dejansko izsušen zaliv nekdanjega morja, slikoviti vinorodni griči pa se dvigajo v višino med 45 in 300 m mad morjem. Morski sedimenti fliša, ki je naložen v plasteh izmenično s peščenjakom, do danes velja za najboljša vinogradniška tla, ki ponujajo ugodne pogoje za krepka bela in rdeča vina. Na Vipavskem sta narava in tradicija ustvarili enkratne pogoje za rast vinske trte in pridelavo vina, ki jih odlikuje izrazita sortnost. Čeprav sta na Vipavskem merlot in sauvignon najbolj razširjeni sorti, ki dajeta zelo dobre rezultate, moramo kot posebnost tega območja omeniti stari domači sorti pinela in dišeči zelen, ki raste samo v Vipavski dolini. Vinarji se vse bolj usmerjajo tudi k drugim sortam kot so rebula in istrska malvazija, ki jih v dolini pridelujejo že od nekdaj.
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- https://www.ovinu.si/
- https://www.gov.si/teme/vinogradnistvo-in-vinarstvo/
- Gorjak Robert, Slovenija vinska dežela, 2017