Tjentište in ˝Dolina herojev˝ ob reki Sutjeski

Tjentište in ˝Dolina herojev˝ ob reki Sutjeski
Deli na:

Lahko bi rekli, da je na svetu malo takšnih krajev, kjer je bilo toliko pomembnih zgodovinskih trenutkov kot v ˝Dolini herojev˝ oz. področju ob reki Sutjeski. Gre namreč za področje jugo-vzhodne Bosne ob reki Sutjeski, kjer se je leta 1943 odvijala ena najtežjih bitk 2. svetovne vojne, sicer v svetu znana kot vojna ˝Operacija Schwarz˝, pri nas pa ˝Bitka na Sutjeski˝. Na lokacijah oz. krajih Tjentište, Ljubin Grob, Vučevo, Bare, Ličke Kolibe, Košuta, Popov Most, Milinklade, Suha, Vrbnica, Maglić i Volujak, ki ležijo v dolini reke Sutjeske so se skoraj mesec dni odvijale težke in krvave borbe v drugi fazi omenjene vojne operacije ˝Schwarz˝, zato je bitka tudi dobila naziv ˝Bitka na Sutjeski˝. Enote NOVJ (Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije) so s sovražnimi okupatorskimi silami, ki so bile sestavljene iz vojaških enot Nemčije, Italije, Bolgarije, NDH in četnikov, vodile hude boje od 27. maja do 15 junija 1943.

Do 31. maja 1943 se je sedem partizanskih brigad znašlo v obroču na ozkem prostoru med reko Pivo in reko Sutjesko, ter se s prodori poskušalo prebiti skozi močan obroč. Prvi neuspel poskus so partizani izvedli 5. in 7. junija v spodnjem toku reke Sutjeske. Kljub hudim bojem in velikim izgubam je sovražni obroč v zgodnjih jutranjih urah 10. junija 1943 prva prebila 1. proletarska brigada, ki je premagala sovražnikovo borbeno skupino Höhne. Omenjeni preboj je bil ključen za nadaljnji razvoj bojev in nasploh za sam izhod bitke na Sutjeski. S prebojem preko bližnje planine Zelengore proti Jahorini je bilo sovražnim silam preprečen načrt uničenja glavnine partizanskih sil na področju Jugoslavije, hkrati pa omogočen umik iz obroča vsem ostalim partizanskim enotam. Naslednjo noč je reko Sutjesko prečkal tudi vrhovni štab NOVJ z 2. proletarsko brigado. Žal je v vsej zmedi pri umiku zaostala 3. brigada z ranjenci, ki so jo sovražne sile 13. junija 1943 pri prečkanju Sutjeske praktično zdesetkale. Del bolnice z ranjenci in zdravniškim osebjem, ki je ostal v obroču so sovražne enote pobile brez milosti. Skupaj je v bitki na Sutjeski sodelovalo 16. partizanskih brigad iz raznih krajev Jugoslavije. Od skupaj 22.148 partizanov je padla več kot tretjina vseh, to je 7.543 (6.946 moških i 597 žensk, med katerimi je bilo kar 352 bolničark). Med temi izgubami je bilo okrog 1.200 ranjencev, ki so jih sovražne enote zverinsko pobile skupaj z zdravstvenim osebjem.

Med bitkami je življenje izgubilo nekaj znanih in pomembnih osebnosti, komandanti in revolucionarji, med katerimi so najbolj znani Sava Kovačević (komandant 3. brigade), Ivan Goran Kovačić (jugoslovanski pesnik in književnik), dr. Olga Popović Dedijer (znana zdravnica), Veselin Masleša Veso (jugoslovanski književnik, novinar in revolucionar) in dr. Sima Milošević (zdravnik in član Izvršnega odbora AVNOJ-a). Med obstreljevanjem in napadi sovražnih sil je bil ranjen tudi vrhovni komandant Josip Broz Tito. Po končani 2. svetovni vojni oz. 5. septembra 1971 je v Tjentištu postavljen spominski park in spomenik padlim borcem bitke na Sutjeski, kasneje pa so 27. junija 1975 odprli še spominski muzej. Ta je dejansko bil v sklopu največjega in najstarejšega nacionalnega parka v Bosni in Hercegovini oz. Narodnega parka Sutjeska (NP Sutjeska), ki so ga ustanovili že desetletje nazaj oz. leta 1962. V nekaj naslednjih letih je spominski park s čudovitim spomenikom bitke pri Sutjeski postal kultno jugoslovansko mesto, dolina reke Sutjeske pa ˝Dolina herojev˝. Svoj čas je največji nacionalni park v BiH imel več 100.000 obiskov na leto. Niso ga obiskovali samo udeleženci vsakoletne komemoracije v spomin padlim borcem (15. junija) in ob dnevu borca nekaj dni kasneje (4. julij), temveč tudi turisti, športniki, biologi in pohodniki. Od leta 1962 so na Tjentištu namreč organizirali razne manifestacije, srečanja mladincev, mladinske delovne akcije ipd.

Morda te bo zanimalo:   Predjamski grad, orlovsko gnezdo viteza Erazma

Vse skupaj se je spremenilo v pomladnih mesecih leta 1992 ko se je tudi na teh področjih razvihrala zadnja vojna med narodnostmi Bosne in Hercegovine. Nekoč slaven monumentalen spomenik padlim borcem bitke na Sutjeski žal že od leta 1992 oz. zadnje vojne, zapuščeno sameva. Vse ostalo, razen omenjenega spomenika je uničeno in izropano. Nekoč čudoviti hoteli so v razsulu, izginila je spominska soba v muzeju, neznano kam pa so odnesli njegove eksponate. Vse skupaj je precej otožno in žal povsem mrtvo in če imaš srečo do spomenika srečaš tu in tam kakšnega obiskovalca. Na začetku parkirnega prostora ob hotelu Sutjeska in Mladost in samem vhodu v narodni park so sicer postavili majhen montažni objekt, v katerem domuje turistična ˝Info točka˝ NP Sutjeska. Kljub temu se dvajset let po katastrofi vse skupaj počasi postavlja na svoje noge. Čeprav ideološkega turizma ni več, z novimi pristopi želijo revitalizirati ˝Dolino herojev˝. Na področje Tjentišta in njegove širše okolice v sklopu Narodnega parka Sutjeska (svoj čas je veljal za najstarejši narodni park v novi Jugoslaviji), ki se razprostira na 17.500 hektarjih namreč prihaja vedno več pohodnikov, tujcev, ekologov in biologov.

Info: Spominski park in muzej so obnovili in svojemu namenu predali v mesecu maju 2019. V njem hranijo preko 400 arhivskih aksponatov in se nenehno trudijo, da izgubljeno zbirko povrnejo v čim večjem številu.

Mesto spada k občini Foča in pripada entiteti Republiki Srbski. S svojimi 560 mnm. in zanimivo lego v dolini reke Sutjeska. Nahaja se med sotesko Prosječenica in Ćurevac, nad krajem pa se dvigajo vrhovi Zelengore, Ozrena, Milinklade in Volujak, Maglič ter Vučevo. Obiskovalci si večinoma ogledujejo monumentalni spomenik in grobnico padlih borcev, nekaj pa se jih po trditvah uslužbenca v ˝Info točki˝ odloči za obisk bližnjih naravnih znamenitosti ali krajev, povezanih z bitko iz. 2. svetovne vojne. Tako si lahko npr. ogledajo grob slovitega komandanta Save Kovačeviča na Krekovima, mesto kjer je bil ranjen Josip Broz Tito na Ozrenu in spominsko obeležje 4. ploretarski brigadi na Ljubinom grobu. V narodnem parku ponujajo tudi nadvse zanimive pakete za pohodnike in kolesarje, saj je področje parka prepleteno z pohodniškimi in gorskimi kolesarskimi potni, ki ponujajo popolno doživetje v naravi s čudovitimi razglednimi točkami. Med njimi so najbolj obiskani Dragoš sedlo in Borić pri jezeru Donje Bare na Zelengori. Z Dragoš Sedla s svojimi 1.300 mnm. se vije čudovit razgled na pragozd Perućica in znameniti slap Skakavac višine 75 m. Od tu vodi po mojem mnenju tudi najatraktivnejša pohodniška skozi srce pragozda na Suho, ki je za mnoge najlepši predel kanjona Sutjeske. Na Suhi je urejena tudi planinska postojanka, za pot po omenjeni poti pa potrebujete dovoljenje NP Sutjeska in njihovega vodiča, saj je gibanje zaradi naravnega rezervata omejeno. Na področju narodnega parka se ob eni od dveh poslednjih pragozdov Evrope – Perućice nahaja tudi najvišji planinski vrh v državi Maglič (2.386 mnm.). Planina Maglič se nahaja na meji z Črno Goro in je dostopen tudi z Tjentišta, kar predstavlja velik izziv za alpiniste in ljubitelje pohodništva. Reka Sutjeska je skozi svojo preteklost izdolbla svojo pot skozi ozek kanjon in teče skozi samo osrčje narodnega parka in Dinarskega gorovja. Njene planine, jezera, gozdovi in neokrnjena narava sodijo med najveličastnejše v Evropi.

Morda te bo zanimalo:   Katwijk aan Zee

Dinarsko gorovje se drugače raztezajo globoko na Balkanski polotok, vse do gorskega venca Prokletije na meji s Črno Goro in Albanijo. V Narodnem parku Sutjeska je na relativno majhnem področju ogromno naravno bogastvo z raznovrstnim rastlinskim in živalskim svetom. Ravno zato je bilo omenjeno področje pravi magnet za mnoge raziskovalce, botanike, geologe, zoologe in gozdarje. Bogat rastlinski svet zavzema več kot sto različnih vrst užitnih gob, kakor tudi veliko vrst redkih oz. ogroženih rastlinskih vrst. V gostih gozdovih in planinskih soteskah so svoj dom našle skoraj vse živalske vrste, značilne za balkanski planinski prostor. Strokovnjaki so zabeležili 114 vrst ptic, od katerih jih v narodnem parku gnezdi kar 61. park vsako leto obišče kar 32 vrst ptic, med njimi pa jih 16 pripada selivkam. Spisek ptic zajema kar 9 vrst detlov, kar je kar 90% vseh vrst v Evropi. Leta 1952 je takratna vlada Bosne in Hercegovine področje Perućica z odlokom izvzela iz gozdarskega gospodarstva in ga proglasila za poseben naravni rezervat namenjen za znanstvena raziskovanja.

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@vagabundo.si.