Melk, baročni biser ob Donavi

Deli na:

Melk, ki ga v starejših pravopis omenjajo tudi kot Mölk, je čudovito baročno mesto avstrijske deželne pokrajine Spodnje Avstrije, ki se nahaja v bližini idilične doline Wachau ob reki Donavi. Majno mestece je najbolj znano po čudovitem in impozantnem baročnem benediktinskem samostanu. Staro mestno jedro in samostan sta tudi del Unescove svetovne dediščine. Mesto Melk se prvič omenja leta 831 kot Medilica, ki pa je verjetno slovanskega izvora. Območje okrog mesta je leta 976 pripadalo mejnemu grofu Leopoldu I., ki je branil širše območje pred vpadi Madžarov in Turkov. V mestu je bila njegova stalna rezidenca, njegova rodbina pa je samostanu zapustila mnoge dragocenosti. Samostan Stift Melk je bil ustanovljen leta 1089 in je že od začetka v rokah benediktinskega reda, ki v njem že v 12. stoletju ustanovijo prvo samostansko šolo v Avstriji in knjižnico. Ta je znana po mnogih dragocenih starih rokopisih in knjigah. Majhno mestece Melk je postal trg leta 1227, s tem pa so mu pripadle tudi določene samoupravne pravice. Avgusta 1297 samostan in cerkev ter spremljajoča gospodarska poslopja uničil prvi požar. Uničena je bila tudi celotna knjižnica, z njo pa večina zapisov in zgodovinskih virov. Požar samostan prizadene v tolikšni meri, da je bil vprašljiv celo njegov obstoj, vendar opatu Ulrik II. v letih 1306-1324 uspe njegova obnova. V 15. stoletju je samostan odigral pomembno vlogo pri reformi srednjeveškega samostanskega reda in vzpostavil tesne vezi s takratnimi humanisti Univerze na Dunaju.

V njem ustanovijo kulturni center v katerem so delovale mnoge pomembne osebnosti takratnega časa, pomembno vlogo samostana pa so benediktinci ohranili vse do danes. V gospodarskem smislu, se je samostan še vedno soočal s težavami, saj so se vojne in spopadi med Friderikom III. in plemiči odrazili tudi na finančnem stanju zaradi davkov. Zgodnje 16. stoletje prinese v kraje okrog Melka še dodatne težave zaradi turški vdorov, ki samostan dodatno finančno obremenijo. Prejemki so se močno zmanjšali in leta 1566 je samostansko osebje sestavljalo le osem duhovnikov. Samostan svoj ponoven zagon in gospodarski razcvet doseže komaj proti koncu 16. stoletja, ko ga delno obnovijo in preuredijo ter ponovno obnovijo literarno in znanstveno ustvarjanje. Današnja baročna stavba je bila zgrajena v letih 1702-1746 in je delo enega najpomembnejših avstrijskih arhitektov Jakoba Prandtauerja. Žal samostan v decembru 1805 ponovno prizadene velik požar v katerem po nekaterih podatkih umre 300 ruskih vojnih ujetnikov. Na omenjeni tragičen dogodek v bližini spominja tudi spomenik. Melk je leta 1898 razglašen za mesto in s tem pridobil mestne pravice. Zaradi svojega vedno večjega in pomembnega akademskega vpliva se je samostanu v nadaljevanju svojega obstoja uspelo izogniti mnogim težavam. Tako se je uspel izogniti razpustitvi cesarja Jožefa II, ki je med leti 1780 in 1790 razpustil mnoge avstrijske samostane. Preživel je tudi obdobje v času Napoleonovih vojn, pa tudi obdobje po nacističnih priključitvi leta 1938, ko je nadzor nad šolami in velikimi samostani prevzela država.

Morda te bo zanimalo: Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski gori

Med drugo svetovno vojno od 21. aprila 1944 do 15. aprila 1945 je v mestni vojašnici delovalo koncentracijsko taborišče, ki je bilo dejansko podružnica bolj znanega taborišča Mauthausen. V njem so zaporniki izdelovali dele za vojaške avtomobile, ki jih je proizvajal Steyr Daimler Puch AG. Po drugi svetovni vojni se v samostan ponovno vrne šola in zdaj skrbi za skoraj 900 učencev. Začne se tudi prenova nekaterih stavb in fasad. Leta 1989 je samostan praznoval svojo 900-letnico, ki so jo počasti s posebno razstavo. Ta je trajala do konca leta 1990 in v teh dveh letih ga je obiskalo kar 1.1 milijonov ljudi. V času omenjene razstave so obnovili vhod stavbe in prelatov ter statiko knjižnice. V letih 1991-1995 so sledile obnove severne strani, vzhode fasade in dveh stolpov. V skladu s tradicijo samostana je glavni vir dohodkov kmetijstvo in gozdarstvo v zadnjih letih pa je pomemben vir dogodka postal tudi turizem, saj vsako leto samostan obišče približno 500.000 ljudi. Zraven impozantnega pogleda na današnjo baročno stavbo samostana na desnem bregu rokava Donave je prav prijetno tudi samo mesto Melk. Posebej očarljiv je njegov stari del. Kot izhodišče za turistični sprehod priporočam parkirišče pri stavbi mestnega arhiva in TIC-a (Forsthaus) v ulici Abbe Stadler Gasse . Blizu se omenjena ulica sreča z ulico Wiener Straße, ki je z ene strani omejena z ostanki starodavnega obzidja. Na tem križišču lahko zasledimo t.i. Dunajska vrata (Wiener Tor) iz leta 1874, ki so se zgradile v istem času kot t.i. Linška vrata (Linzer Tor) na drugi strani mesta.

Po nekaj korakih ulice Wiener Straße se odpre pogled na prečudovit Mestni trg (Rathausplatz) z Mestno hišo (Rathaus) iz leta 1575. Pročelje Mestne hiše so obnovili pred 150 leti, ko so temeljito restavrirali tudi njena mogočna vhodna vrata iz lesa in bakra. Na njeni levi se nahaja stavba nekdanjega gostišča (Lebzelterhaus) iz leta 1657, v kateri sedaj obratuje mestna lekarna. Nasproti lekarne stoji baročna meščanska hiša (Bürgerhauses) s prelepo fasado. Nasploh je Mestni trg čudovito urejen in obdan z starimi stavbami iz 15. in 16. stoletja, sam trga pa krasi tudi Kolomanov vodnjak, ki je darilo samostana ter je posvečen sv. Kolomanu (katoliški svetnik irskega kraljevega rodu, ki so ga ubili na njegovi romarski poti blizu Melka). V nadaljevanju pot poteka z Mestnega trga po ulici Sterngasse, kjer lahko zasledimo zanimive hiše iz 15. stoletja z nadvse zanimivimi fasadami in freskami, nekatere med njimi pa imajo tudi zanimiva dvorišča. V nadaljevanju sledi ulica Kremser Straße, kjer se skriva najstarejša hiša v mestu t.i. ˝kamnita hiša˝ (Haus am Stein) zgrajena v 15. stoletju. Njeno fasado krasi zaščitena stara trta. Na koncu omenjene ulice kjer se konča nekdanje mestno obzidje zavijemo na levo po ulici Nibelungenlände, ki poteka ob rokavu reke Donave.

Morda te bo zanimalo: Gazi Husrev-Begova džamija v Sarajevu

Po nekaj minutah pridemo do hiše iz konca 15. stoletja (Schiffsmeisterhaus), kjer na fasadi lahko zasledimo posebno znamenje visokega vodostaja iz leta 1501, ko je Donava mesto poplavila in dosegla kar 15,8 metra nad običajno ravnjo vode. Pot lahko nadaljujemo na levo do ulice Linzer Straße, ter se v loku mimo stare pošte (Posthaus) in gotske župnijske cerkve (Pfarrkirche) vrnemo do Mestnega trga kjer pot nadaljujemo mimo že omenjene baročne meščanske hiše po ulici Sechsergasse do samostana Stift Melk. Po ogledu samostana priporočam tudi ogled znanega renesančnega gradu Schallaburg, približno 5 km južneje od mesta. Tako mesto kakor samostan nadvse toplo priporočam za ogled kot samostojno destinacijo, turistične agencije pa ga navadno vključijo v dvodnevno potovanje z ladjo po Donavi (Passau – Linz).