Reka Donava, ki je prežeta z izjemno naravno in kulturno dediščino ter sporočili današnjega časa, imajo mnogi za pravi leksikon vsega, kar se tiče osrednje in jugovzhodne Evrope. Je druga najdaljša evropska reka, ki s svojimi pritoki povezuje kar 19 držav z 83 milijoni prebivalcev, za ljudi ob njenem nabrežju pa je vedno predstavljala vir življenja in eno najbolj očarljivih pokrajin. Donava ni pomembna samo za naravo, ampak že stoletja velja za zibelko kulture in civilizacije. Mednje zagotovo sodi Džerdapska soteska (Đerdapska klisura), eden od najlepših in slikovitih predelov ob Donavi, kjer reka nežno zapusti Panonsko nižino, njen širok in nežen ter umirjen tok pa se prepusti največji in najdaljši soteski v Evropi. Že iz časa rimskega cesarstva jo mnogi narodi imenujejo kar ˝železna vrata˝, njene stene pa se nad Donavo dvigajo tudi do 800 m.n.m. Džerdap se omenja že v času pr.n.št. ko so tod trgovci iz stare Grčije prevažali svojo robo z malimi lesenimi barkami. Večji pomen Džerdap dobi v rimskem času ko so zaradi množičnega trgovanja pričeli z izgradnjo rimske ceste na obeh straneh reke Donave. Z izgradnjo je pričel rimski cesar Julij Cezar, največ pa je na razvoju poti prispeval rimski cesar Trajan, ki je dokončal pot vklesano v stene Džerdapske soteske na desnem bregu Donave in tod zgradil prvi most. O tem priča tudi Trajanova plošča pri Kladovu, ki je vklesana v stene tik nad Donavo, dostop do nje pa je možen le s čolnom. Vse omenjeno predstavlja izjemno kulturno zapuščino narodov na tem predelu, med najbolj znane tudi v svetovnem merilu, pa zagotovo sodi Lepenski Vir. Gre za najstarejšo in eno od največjih in najpomembnejših mezolitskih in neolitskih kultur (Lepenska kultura) in arheoloških nahajališč v Evropi. Lepenski vir so odkrili leta 1960 na sami obali reke Donave v manjši donavski soteski Gospođin Vir, v kraju Lepena, po čem je kultura tudi dobila ime.
Gre za manjšo sotesko širine 210-380 m z mnogimi vrtinci (od tod tudi ime Vir) kjer je Donava skozi obdobja v svojem koritu naredila globoke bazene. Ti dosegajo globino tudi preko 80 m zato je na tem predelu Džerdapske soteske Donava tudi najgloblja in sega celo pod površino Črnega morja. Snovalci kulture Lepenski Vir so dejansko pripadali takratnemu evropskemu prebivalstvu in populaciji mlajšega paleolitika, antropološko pa ustrezajo tipu kromanjonskega človeka. Omenjena kultura je po strokovnih dognanjih imela štiri osnovne faze razvoja: Proto-Lepenski Vir, Lepenski Vir I., Lepenski Vir II. in Lepenski Vir III. Prve tri faze spadajo v čas mezolita in predstavljajo lovsko-nabiralniške enote, medtem ko je v četrti fazi zastopana neolitska doba prvih poljedelcev in živinorejcev (od 5.300 do 4.500 pr. n. št.). Okoli 5.300 let pr. n. št. so prebivalci kulture Lepenski Vir doživeli tako imenovano neolitsko revolucijo, ko je človek spremenil svoj način življenja. Lovci in nabiralci so se začeli ukvarjati s poljedelstvom, kar je omogočilo stalno naselitev, udomačili pa so tudi prve živali. Strokovnjaki predvidevajo, da je življenje na Lepenskem Viru zamrlo okoli leta 4.500 pr. n. št., ko so prebivalci odšli iskat večje obdelovane površine. Prva arheološka izkopavanja na najdišču so bila izvedena leta 1965, v času ko so pričeli s pripravami na izgradnjo džerdapske hidroelektrarne. Največja in najpomembnejša izkopavanja so bila leta 1967, končali pa so jih leta 1970, ko so najpomembnejše arheološko najdišče Lepenski Vir preselili 29,7 m nad reko Donavo, da bi ga zaščitili pred potopom zaradi elektrarne. V času izkopavanj, ki jih je vodil prof. Dragoslav Srejović, arheolog, akademik in profesor Univerze v Beogradu, so našli kar sedem ribiških naselij (Lepenski vir, Vlasac, Razvrata, Ikoana, Hajdučka vodenica, Alibeg, Padina) in 136 različnih predmetov (stavbe, mezolitske skulpture, predmete sakralnega izvora, vsakodnevno orodje …). Po zadnjih podatkih strokovne javnosti se je kultura Lepenskega Vira razprostirala tudi dolvodno na Romunsko stran (Ostrovul Bokuluj, Skela Klodovei, Ostrovul Karbului) vse do Transilvanije. Arheologi so ocenili, da nastanek kulture Lepenski Vir in njene svojevrstne umetnosti sega v obdobje zgodnjega mezolita, od 9.500 do 7.200 let pr. n. št. ter v obdobje zgodnjega in srednjega neolita, od 6.250 do 5.500 let pr. n. št.
Za nastanek dobro razvite kulture na tem področju je po prepričanju mnogih doprinesla predvsem izolacija od drugega sveta in ugodna klima. Džerdap, ta največja soteska v Evropi, je od nekdaj predstavljala svet zase, še posebej v zgodnjem holocenu, ko so opustela vsa okoliška ravninska področja. V tem okolju se Donava neposredno veže z obsežnim in razigranimi gorskimi vrhovi Džerdapske soteske, zaradi česar se na majhnih razdaljah srečuje več ekoloških con. Veliko število mikroekoloških okolij, razporejenih v t.i. donavske terase med reko in bližnjimi gorami je omogočalo, da se na kratki razdalji hitro najde vse kar je potrebno za življenje: v vodi ribe, na obali najrazličnejše kamnine in minerali, v gozdu divjad in plodovi ter gorivo. To naravno bogastvo se je še povečalo v prvih stoletjih 7. tisočletja pr. n. št., ko je globalna otoplitev po vsej zemlji izzvala bujno rast vegetacije in človeku omogočilo stalno bivanje na eni lokaciji. Nadvse zanimiva je sama lokacija arheološkega najdišča Lepenski Vir, ki je locirana neposredno nasproti Džerdapske gore Treskavac. Ta se s svojimi 679 m dviga na levi strani Donave in je po navedbah mnogih arheologov v kulturi Lepenski Vir imela pomembno vlogo. Kot prvo je za prebivalce prazgodovinskega naselja predstavljala velikega varuha ter kot orientir za potovanja po reki Donavi. Zelo zanimive so tudi njene druge povezave v vsakodnevnem življenju takratnih prebivalcev. Arheologi so namreč odkrili, da ima planina Treskavac trapezoidno obliko in zelo podobno obliko kot so bile hiše (kolibe) v prazgodovinskem naselju. Te so bile v obliki šotora iz lesenih kolov in obloženimi poševnimi zidovi ter streho, ki je neposredno nalegala na osnovo.
Tloris kolibe je imel obliko s prednje strani odsekanega krožnega izseka z enim glavnim vhodom, arhitektura pa je nadvse zanimiva in izrazito matematična. Strokovnjaki so namreč odkrili, da je bila velikost kolibe in s tem njene stranice, proporcionalna z obliko in velikostjo stranic gore Treskavac. Zanimivo je tudi, da so podobno obliko imela tudi nekatera odkrita kamnita ognjišča v kolibah, na podoben način pa so prebivalci kulture Lepenski Vir gradili tudi svoja svetišča. Vsi elementi interiera kolib (ognjišče, kamnite mize, skulpture) so bili zaliti v trdno maso tal, na katerih so bil položene apnenčaste plošče. Te so bile zaradi nečistoč, kot so ilovica, pesek, organski ostanki, železov oksid in drugih snovi opečnato rdečkaste barve. Kar se tiče interiera kolib je tudi nadvse zanimiva izrazito matematična povezava simetral stranic kolibe in oltarja. Točno na mestu kjer se sekajo simetrale stranic kolibe je namreč bil postavljen manjši oltar, okrog njega pa nadvse zanimive monumentalne kamene skulpture. Arheologi so našli različne velikosti omenjenih skulptur (16 do 62 cm), ki predstavljajo človeško telo z izklesano in oblikovano človeško glavo (oči, obrvi …) in reliefno rezbarjenimi vzorci na predelu telesa. Sama oblika kolib v katere je svetloba pronicala skozi le majhen vhod da slutiti, da so prebivalci Lepenske kulture do neke mere še vedno živeli tudi pod vplivom bivanjskih navad iz zgodnejšega časa naseljevanja prostorsko omejenih donavskih teras. Sprva so namreč bivali pretežno v jamah kjer se je svetloba od vhoda zelo podobno prebijala proti temni notranjosti zato so verjetno tudi prebivalci Lepenske kulture svoje kolibe razumeli kot pečino. Kljub takšnemu predvidevanju se v nekaterih virih o kulturi Lepenski Vir pojavljajo tudi druga in globlja razmišljanja o napredni kulturi, nekateri pa njene prebivalce celo imenujejo ˝otroci sonca˝. S pomočjo simulacije v programu za gibanje sonca in odrejanje zvezdnega neba so namreč strokovnjaki ugotovili, da Sonce glede na naselje Lepenski Vir v obdobju od 20. aprila do 1. maja vzhaja točno nad vrhom gore Treskavac.
Očitna povezava je tudi s sozvezdjem Plejade, ki se 20. aprila nad goro Treskavac namreč preneha pojavljati. Nasploh so Plejade (Messier 45, M45) zanimiva odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika in ena od nam najbližjih razsutih kopic, saj je oddaljena le 380 sv. l. Plejade so zaradi svoje svetlosti ena najprej znanih zvezdnih kopic, v Svetem pismu pa so omenjene kar 3-krat (Job 9:9 in 38:31 ter Amos 5:8)! Zanimiva je tudi njihova povezava s starogrško mitologijo, saj so bile za stare Grke Plejade sestre, ki so nosile ambrozijo in nektar na Olimp. Plejade (starogrško Πλειάδες: Pleiádes), spremljevalke Artemide, so bile hčere titana Atlasa in okeanide Plejone, rojene na gori Silene. Bilo jih je sedem in bile so bile nimfe v spremstvu Artemide, skupaj s sedmimi Hijadami pa so jih imenovali Atlantide, Dodonide ali Nisijade. Bile so pestunje in učiteljice mladega Dioniza. Po nekaterih virih je razbrati tudi teze, da bi lahko omenjene nebeške pojave prebivalci kulture Lepenski Vir uporabljali za določanje koledarja oz. pričetka leta in letnih časov. Glede na vse omenjeno in nadvse zanimiva dejstva je obisk in ogled arheološkega najdišča Lepenski Vir zagotovo posebno doživetje. To si lahko obiskovalec ogleda v velikem muzejskem kompleksu, ki so ga za zaščito arheoloških artefaktov na novo zgradili leta 2011. Gre dejansko za moderno in veliko stekleno kupolo, ki je nadomestila 40 let staro leseno zaščitno konstrukcijo, obrnjena pa je proti reki Donavi in gori Treskavac. Muzejski kompleks je izjemno lepo urejen in zraven prikaza prazgodovinske vasi nudi tudi spremne prostore s kinodvorano in muzejsko razstavo, kjer se lahko obiskovalec podrobneje seznani s kulturo Lepenski Vir. Pred ogledom rekonstrukcije prazgodovinske vasi in muzejskih zbirk si obiskovalec ogleda dokumentarni film o najdišču in poteku arheoloških izkopavanj. Zadeva je zelo zanimiva in dejansko prevzame tudi obiskovalce, ki se z arheologijo redko srečujejo.
Kontakt:
Centar za posetioce Lepenski Vir
Boljetin, 19220 Donji Milanovac
T. +381 30 501 389
T: +381 30 501 501
E: info@lepenski-vir.rs
W: www.lepenski-vir.rs
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri
