Stari most (na Drini ćuprija) oz. most Mehmed Paše Sokolovića preko Drine v Višegradu, spada med največje stvaritve osmanske arhitekture v obdobju od 15. do 19. stoletja na ozemlju Bosne in Hercegovine. Umeščen je med kulturne spomenike Bosne in Hercegovine posebnega pomena, od leta 2007 pa je vpisan tudi na UNESCO listo svetovne kulturne dediščine. Zgradili so ga v drugi polovici 16. stoletja na ukaz velikega vezirja Mehmed Paše Sokolovića in po načrtih sultanovega dvornega arhitekta Kodža Sinana Mimarja. Kot sem že omenil so most zgradili v drugi polovici 16. stoletja (1571-1577) na mestu, kjer je potekala cesta iz Bosne v Carigrad, imenovana tudi ˝Carigrajska džada˝. Zgrajen je bil po naročilu osmanskega vojskovodje Mehmed Paše Sokolovića in velikega vezirja kar treh osmanskih sultanov, Sulejmana I. Veličastnega, Selima II. in Murata III. Mehmed Paša je bil rojen v pravoslavni družini v vasi Sokolovići v bližini Ruda v vzhodni Bosni, kot otroka pa so ga kot krvni davek odpeljali v Odrin, da bi ga izšolali za janičarja. Kmalu se je zaradi svojih sposobnosti in vztrajnosti hitro povzpel po družbeni lestvici in kmalu je kot poveljnik cesarske garde (1543-1546) in veliki admiral vojne mornarice (1546-1551), postal veliki vezir (1565-1579). Veliki vezir Osmanskega cesarstva je bil skoraj 15 let, dokler ga niso leta 1579 ubili. Poleg turščine je govoril tudi srbsko, perzijsko, arabsko, beneško-italijansko in latinsko. Gradnjo znamenitega kamnitega mostu v Višegradu je zaupal cesarskemu arhitektu in glavnemu arhitektu Osmanskega cesarstva Kodža Sinanu Mimarju. Stari kamniti most preko reke Drine leži na devetih kamnitih stebrih širine 3,5-4,0 m in dolžine okrog 11,5 m. Sestavljen je iz enajst lokov največje širine 7,2 m, ki so skoraj pravilni polkrogi. Zadnji lok na desni obali Drine je najmanjši (5,2 m) in sloni na dveh mogočnih temeljih. Ostalih deset lokov nad reko ima razpone od 11-15 m. Zid na mostu je debeline 60 cm v skupni dolžini skoraj 180 m (179,44 m), pot preko mostu pa je širine 6,0 m in se dviguje kar 14,4 m nad reko Drino. Na levi obali se most naslanja na mogočne temelje, ki prehajajo v klančino oz. rampo, ki je široka okrog 6,6 m in dolga okrog 120 m.
Največji lok omenjene klančine ima razpon 4,5 m, ostali trije nad potokom, ki se izliva v Drino, pa so manjši in klasično prelomljeni. Sredina mostu, imenovana tudi ˝kapija-sofa˝, je nekoliko razširjena in je hitro postala priljubljeno zbirališče ljudi iz Višegrada in širše okolice ter je bilo nekako sprostitveno mesto za druženje in kramljanje. Sredi mostu je nekoč stal lesen stražni stolp z nekaj majhnimi topovi in dvojimi močnimi vrati, za katerega ni znano, kdaj so ga postavili, iz starih zapisov pa je znano, da so ga porušili leta 1886. Na mostu sta tudi dve spominski plošči z vklesanimi napisi in letnicami. Kamnite bloke za zidanje mostu so izkopavali v kamnolomu, kakšnih 5 km niže od Višegrada, na desni obali reke Drine v bližini ˝Višegradske banje˝ oz. termalnega zdravilišča. Najzanimivejši objekt v termah je zagotovo staro turško kopališče (hamam), ki so ga zgradili v času gradnje starega kamnitega mosta, saj so ob njegovem kopanju kamnoseki odkrili izvir termo-mineralne vode, ki je v uporabi še danes. Kamnite bloke so med seboj povezali z železnimi skobami, zalitimi s svincem. Most je prestal kar nekaj velikih poplav, največja pa je bila leta 1896, ko je bila gladina Drine kar 1,6 m nad ograjo mostu. Most so večkrat popravljali in obnovili, prvič leta 1664, potem pa še leta 1875, 1911, 1939 in 1940. Med umikom avstro-ogrske vojske leta 1914 se je zrušil eden od lokov, naslednje leto pa se je med umikom srbske vojske iz Višegrada zrušil še drugi. Od leta 1915 do leta 1939 je porušena loka nadomeščala jeklena konstrukcija. Leta 1943 se je med umikom nemške vojske ta del mostu ponovno porušil. Danes na mostu s pomočjo tujih sredstev ponovno potekajo obnovitvena dela in ob mojem obisku Višegradu so domačini znali povedati, da bo celotna obnova potekala do konca leta 2015.
Most se je proslavil tudi v svetovni literaturi, saj je na zgodovini višegrajskega mostu Nobelov nagrajenec za književnost Ivo Andrić zasnoval roman ˝ Na Drini ċuprija˝ (Most na Drini). V romanu je poleg dogodkov, ki so povezani z gradnjo mostu, opisano tudi vzdušje, ki je takrat vladalo v osmanski Bosni. Svetovno pomembna vrednost starega mostu v Višegradu je nesporna v smislu vseh zgodovinskih dogodkov, kakor tudi po arhitekturni vrednosti, saj predstavlja enega od najpomembnejših del v zgodovini gradbeništva najslavnejšega arhitekta Osmanskega cesarstva. Stari most v Višegradu priča tudi o pomembnih medkulturnih povezovanjih različnih civilizacij kljub vsem zgodovinskim dogodkom v vsem svojem obdobju, predvsem pa v burnem 20. stoletju. Njegova kulturna vrednost presega vse nacionalne in kulturne meje, saj je zgrajen na geostrateško pomembnem stičišču Balkana, Osmanskega cesarstva in Mediterana. Nanj lahko gledamo tudi simbolično vez, ki povezuje Krščanstvo in Islam, prehod preko njega pa nas zavedno ali ne popelje skozi burno zgodovino. Osebno sem bil navdušen nad arhitekturnim dosežkom takratnih ljudi in ves hoje po mostu sem se spraševal od kod ljudem v tistih časih (pred približno 450 leti) takšen pogum, moč in spretnost za gradnjo edinstvenega in prekrasnega kamnitega mostu. Skratka prekrasno in občudovanja vredno. Kljub slabemu obisku je v Višegradu lepo poskrbljeno za turiste, ki se lahko namestijo v enem od mestnih hotelov ali v privatnih sobah ter apartmajih. Cene so zelo ugodne, prijaznost in ustrežljivost domačinov pa enkratna. Osebno sem bil v času obiska več dni nastanjen v ˝Višegradski kafani Anika˝, ki leži ob glavni cesti Sarajevo-Užice in je od starega kamnitega mosta oddaljena le kakšnih 400 m. Če vas pot zanese v tiste kraje njihove usluge toplo priporočam, saj sem bil z njimi zelo zadovoljen.
Viri:
