Passau (prej latinsko Batavis ali Batavia) je prečudovito srednjeveško, trgovsko in univerzitetno mesto Spodnje Bavarske ob meji z Avstrijo in je s skoraj 51.000 prebivalci drugo največje mesto dežele. Prav tako je znano kot ˝Dreiflüssestadt˝ ali ˝mesto treh rek˝, saj leži ob sotočju rek Donave in Inn in Ilz. Omenjene reke so v zadnjih ledeniških obdobjih z erozijo bavarskih gričev oblikovale prečudovito pokrajino s slikovitimi dolinami. Po svoji legi je mesto v veliki meri pod vplivom zahodnih zračnih tokov z zmernim kontinentalnim podnebjem oz. dokaj toplimi poletji in včasih zelo hladnimi in zasneženimi zimami. V poletnih mesecih tako izmerijo 36 dni s povprečno temperaturo okoli 25 °C, v nasprotju s tem pa ima mesto pozimi 115 dni s povprečno temperaturo pod 0 °C. Najbolj suha meseca sta oktober in november. Zaradi svoje lege je v dolini ob sotočju rek jeseni čutiti blage temperature, dnevi pa so večinoma zaviti v meglo. Mesto je razdeljeno na osem okolišev, ki odražajo nekdanje občinske meje, okoliši pa se naprej delijo na okrožja. Prvo naselje se na območju mesta pojavi že v keltskem obdobju ob sedanjem pristanišču reke Donave oz. na hribu ob današnji Mestni hiši. To keltsko naselje Boiodurum so v I. stoletju našega štetja zavzeli Rimljani in ga priključili provinci Raetia. Na mestu sedanje katedrale je bila zgrajena rimska utrdba Batavis (Castra Batava), ime pa izvira iz imena prvih germanskih plačancev Batavis, ki so bili tam nameščeni in so izhajali iz plemena Batavians. Iz imena Batavis se kasneje razvije tudi sedanje ime Passau. Leta 476 so Rimljani območje zapustili, Bavarci pa so nadaljevali naseljevanje področja, predvsem pa na polotoku Herzogenburg. Že leta 739 so v Passau dobili škofijo in samostan Niederburg v katerem je škofa tudi prebival. Škofija je imela velike posesti v prispevnem območju Ilz ter je takrat veljala za največjo v rimskem cesarstvu. Med letoma 1078 in 1099 je kralj Henrika IV. škofiji v Passau začasno odvzel pravice odločanja nad mestom, na kar se ji po njegovi smrti te pravice vrnejo. V prvi polovici 12. stoletja je bila škofija v Passau tako politično kot tudi po bogastvu zelo pomembna, zato mesto s samostanom Niederburg v letu 1225 prejme mestne pravice. Škofje so dodatno pridobili na moči in vladali s trdo roko ter si s pohlepom pridobili veliko bogastvo, ki je segalo po skoraj celotni južni Bavarski in tudi na območje Avstrije. V naslednjih letih, predvsem pa med letoma 1367 in 1368 je bilo kar nekaj poskusov upora proti kruti vladavini škofov, ki so ga le ti uspešno in krvavo zatrli.
Passau je rojstni kraj najstarejše protestantske pesmarice ˝Ausbunds˝, katero še dan danes uporabljajo v Amiških skupnostih. Zanimiva in bogata pesniška zbirka obsega 51 verskih pesmi, ki so jih avtorji zbirke napisali med letoma 1535 in 1540, ko so bili zaradi svojih prepričanj zajeti v grajski ječi na gradu Passau. Večina od njih je v ujetništvu umrla od mučeništva. Prvič je bila zbirka natisnjena leta 1564, kopija te prve tiskane serije pa je na voljo v zgodovinski knjižnici palače ˝Gottesgnad˝ v Passau. Leta 1552 je v mestu sklenjen mirovni sporazum o svobodi veroizpovedi med rimsko-nemškim kraljem Ferninadom I. in protestanti, kar je pripomoglo tudi h kasnejšemu mirovnemu sporazumu v Augsburgu leta 1555. V času renesanse in zgodnjega novega veka je bilo mesto Passau eno od najbolj plodovitih mest na področju kulture, učenosti in gospodarstva v Nemčiji. Med letoma 1622 in 1633 so v mestu ustanovili Filozofsko in Teološko fakulteto, leta 1689 pa v mestu izide prvi časopis. Leta 1676 je v Passau potekala velika cesarska poroka med Habsburškim cesarjem Leopoldom I., cesarjem Svetega rimskega cesarstva in kraljem Madžarske (od 1655), Češke (od 1656), Hrvaške in Slavonije (od 1657) ter grofico Eleonore Magdalene von Pfalz-Neuburg. Na gospodarskem področju se je v mestu razvil tudi svetovno znan kovaški obrat oz. tovarna orožja Solingen, ki še danes po vsem svetu slovi po izjemno kvalitetnih nožih. Mesto je bilo v svoji zgodovini večkrat opustošeno v poplavah in v požarih. Največji požar je Passau zajel leta 1662, ki je celotno mesto spremenil v veliko pogorišče. Pri obnovi mesta so k sodelovanju povabili znana Italijanska arhitekta (Carlone in Lurago), ki sta mestu dala današnje zveneče baročno podobo. S sekularizacijo leta 1803 mestu Passau preneha status neodvisne kneževina in se priključi deželi Bavarski. Gre za čas oz. proces v katerem začne prosvetni način življenja prevladovati nad religijskim.
Zmanjšal se je družbeni pomen religije, religioznega mišljenja, ravnanja in religijskih inštitucij. Odvzele so se mnoge cerkvene posesti in uvedla urbanizacija ter laizacija državnih in javnih inštitucij. Kljub temu leta 1821 mesto ponovno dobi škofijo. V letih od 1806 do 1839 Passau postane glavno mesto Spodnje Donavskega okrožja oz. ˝Unterdonaukreises˝. Mesto se je ob industrializaciji hitro razvijalo in že leta 1860 so odprli železniško progo do sosednjega večjega neodvisnega mesta Straubing. Leta 1870 so z železnico povezali še mesto St. Nikola, leta 1909 mesto Haidenhof in leta 1923 še mesto Beiderweis. V letih od 1892 do 1894 sta v Passau živela Adolf Hitler in njegova družina. Od leta 1942 pa do konca II. svetovne vojne je bila v Passau podružnica koncentracijskega taborišča Dachau. Zaporniki so bili prisiljeni graditi hidro elektrarno na jezu Oberilzmühle. Od novembra 1942 je bila v Passau tudi podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen, ki se ji je marca 1944 pridružila podružnica Passau II, v marcu 1945 pa še podružnica Passau III. Po vojni mesto doživi ponoven razcvet, obnovijo se mnoge srednjeveške zgradbe in se razširi na 70 km2. Njegovo prebivalstvo s 40.000 hitro poraste na 50.000. Leta 1978 Passau ponovno pridobi naslov univerzitetnega mesta, njegova univerza pa še danes uživa poseben ugled na področju prava, poslovne administracije in računalništva. Leta 1980 je mesto Passau za svoja prizadevanja o ideji evropske enotnosti in integracije prejelo posebno nagrado Evrope
Staro mestno jedro leži na ozkem polotoku ob sotočju reke Donave in Inn. Na njegovem hribu, ki se stopničasto vzpenja stoji znamenita katedrala Sv. Štefana. Dostop do nje je možen z obeh rečnih bregov po nekaj strmih stopnicah in po značilnih srednjeveških ulicah. Po zaslugi italijanskih arhitektov, ki sta v mestu bila dejavna po velikem požaru leta 1662 je v samem mesto čutiti tudi nekaj sredozemskega pridiha , čeprav so hiše grajene v značilnem bavarskem slogu oz. slogu področja Salzbach. Razprostirajo se predvsem nad prelepo alpsko reko Inn zato Passau pogosto imenujejo tudi Bavarske Benetke. Zanimiva so tudi pobočja sosednjih gričev nad obema rekama, dominanten pa je predvsem severni predel kjer se dviga mogočna trdnjava in tako imenovani ˝zgornji dom˝. Ob vznožju trdnjave se proti reki Inn, ki se z desne strani izliva v reko Donavo razprostira predel tako imenovanega ˝spodnjega doma˝. Alpska reka Inn je prelepe zelene barve, kar daje temnejši Donavi značilno modro barvo. Iz bližnjega barjanskega predelja se reki Donavi in Inn priključi tudi reka Ilz, tako da je Donava daljši del od sotočja treh rek teče v nadvse zanimivih vodnih barvah (zelena, modra, črna). Presenetljivo je, kako razločno je v Donavi opazi zelen tok reke Inn čeprav je količina voda močno različna. Reka Inn ima pri izlivu v Donavo večinoma globino 1,90 m, Donava pa tudi do 6,80 m. Čeprav ima reka Inn letno povprečno okoli 5% več vode kot Donava, kar je posledica topljenja snega v Alpah, ima Donava veliko bolj konstanten pretok vode. Donava ima večji pretok celih sedem mesecev in sicer od oktobra do aprila. O preliminatu rek so v preteklosti že večkrat potekale razne strokovne razprave, saj ob sotočju rek človek dejansko dobi vtis o izlivu reke Donave v reko Inn, a je določitev Donave kot glavne reke še vedno upravičeno glede na njeno samo dolžino (Donava: 647 km / Inn: 510 km ). Katedrala Sv. Štefana je sedež škofije in je zagotovo ena od najbolj dominantnih zgradb mesta. Gre za cerkev, ki je obstajala že leta 450, prvič pa je bila kot škofija dokumentirana oz. omenjena leta 730. Med letoma 1280 in 1325 so jo preuredili v zgodnje gotskem slogu, vzhodni del pa v pozno gotskem slogu dogradili v letih od 1407 do 1560. Zaradi velikega požara leta 1662 je bila katedrala, razen zunanjih sten na vzhodni strani povsem uničena. V letih od 1668 do 1693 so katedralo obnovili v baročnem slogu. Posebej so omembe vredne res prekrasne notranje štukature, ki jih je izdelal Giovanni Battista Carlone in slike v stranskih oltarjih, ki jih je narisal znani umetnik Michael Rottmayr.
Katedrala Sv. Štefana je največja baročna katedrala severno od Alp in premore orgle s 17.974 cevmi in 233 registri, kar jih uvršča med največje katedralne orgle na svetu. Na bregovih reke Donave stoji znamenita Mestna hiša iz 14. stoletja s svojim 38 metrov visokim stolpom, ki so zgradili leta 1890. Na steni pred vhodom Mestne hiše so vgradili zanimiv meter, ki prikazuje vodostaj ob največjih poplavah v zgodovini mesta. Na mestnem trgu, ki je zgrajen v letih od 1848 do 1851 je tudi dvorec ˝Wilder Mann˝, v katerem se nahaja steklarski muzej z eksponati iz svetovno znanega češkega stekla. Nedaleč od Mestne hiše v smeri nekdanjega benediktinskega samostana ˝Ortspitze Niederburg˝ je nekdanja jezuitska cerkev Sv. Mihaela in nekdanja jezuitska šola. V vasi na obrežju reke Inn stoji tudi prečudovit kompleks z mestno sirotišnico, ki jo je podaril lastnik mestnega pristanišča Lukas Kern. Stavbo so zgradili v letih od 1750 do 1755, pred njo pa stoji kip Sv. Ivana Nepomuka. Tako imenovani ˝Ortspitze˝ leži ob sotočju vseh rek, Donave, Ilz in Inn. Ob njem je znamenita trdnjava v obliki listov detelje, ki je že leta 1531 varovala rečno dolino proti vzhodu. Župnijska cerkev Sv. Pavla je bila prvič omenjena leta 1050, trenutna podoba stavbe pa je nastala v letih od 1663 do 1678. V središču starega mesta je nadvse zanimiva stavba sodišča, ki se dejansko nahaja v palači ˝Palace Herberstein˝ (Schustergasse 4) z znamenito arkadno fasado v italijanskem renesančnem slogu. V sredini trga je prečudovit vodnjak Wittelsbach, ki je bil postavljen leta 1903. Ob sončni promenadi reke Inn lahko zasledimo tudi župnijsko cerkev Sv. Pavla in okrogli stolp, zgrajen pa je bil v srednjem veku za zaščito pristanišča kjer so prekladali sol. Onkraj Donave se na hribu dviguje mogočna kraljeva utrdba, v njej pa je med drugim Mestni muzej. Mogočen kompleks se razprostira po skoraj celotnem griču z trdnim obzidjem in topniškimi celicami vse do trdnjave nad reko Ilz. Nekaj sto metrov do Donave se nahaja tudi grad ˝Freudenhain˝, zgrajena v letih med 1785 in 1792, ki ga je dal narediti kardinal Joseph Passau Franz Anton Graf von Auersperg. Ob nabrežju stoji ob hišah v poznogotskem stilu še dvorec z baročno fasado, ki je zadnji ostanek starega gradu Eggendobl. Predel mesta Ilzstadt nasproti starega mestnega jedra je izgubil na svoji veljavi zaradi neugodne lege oz. pogostih poplav. Svoje je naredila tudi II. svetovna vojna, v kateri je bil porušen celotni zgodovinskih predel mesta. Ilzstadt je bil prvotno železniško postajališče in trgovsko središče za trgovino soli na Češkem.
Preko reke Inn stoji na vrhu hriba znano in zanimivo romarsko svetišče ˝Mariahilf˝, do katerega vodi stopnišče s 321 stopnicami. Nadvse zanimiv je tudi stari most , ki povezuje Innstadt s starim mestom na nasprotni strani reke Inn. Sledi mu univerzitetna stavba katere sedež se nahaja v nekdanjem avguštinskem samostanu Sv. Nikola s prečudovitim parkom. Mogočni sta tudi stavbi gledališča in opere (Mestno gledališče Passau), kjer je tudi sedež državnega glasbenega gledališča Spodnje Bavarske. Mesto je v svoji preteklosti kot tudi danes imelo velik trgovski in prometni pomen. Tako je bila že 1860 zgrajena železniška postaja, ki je z leti vse bolj pridobivala na pomenu. Danes predstavlja pomembno povezavo med trgovsko zelo prometnima omrežjema, nemškimi avtocestami in avstrijskimi zveznimi železnicami. Tako skozi Passau poteka glavna prometna linija Linz-Nürnberg-München. Zelo pomembna je tudi plovna pot po Donavi, kjer se kot del Evropske linije od Rotterdama do Črnega morja zaključuje kanal Ren-Majna-Donava. Mestni linijski promet po plovnih poteh Donave pri tem igra veliko vlogo tudi kot turistični produkt. Glavna ponudnika oz. koncsionarja teh storitev sta podjetji Wurm & Köck in Bayernhafen kot upravnik tovornega pristanišča Passau. Mesto samo je zelo zanimivo, prežeto z mnogimi prečudovitimi stavbami in spomeniki za katere se izplača nameniti nekaj več časa, prav tako pa je pomembno tudi v kulturnem, izobraževalnem in političnem življenju. Ponavadi je mesto iztočnica mnogih rečnih potovanj z ladjami npr do Linza ali pa celo večdnevna potovanja vse do Budumpešte. Med potovanjem z ladjo po Donavi smo lahko priča prekrasni naravi in skoraj predpisani Nemški in Avstrijski krajinski urejenosti.
Tourist Office Passau
Rathausplatz 3 (City-Hall-Square)
94032 Passau – Germany
T: +49 (0) 851 / 955980
E: tourist-info@passau.de
W: http://tourism.passau.de/Tourist-Information.aspx
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
