Skopje, zanimiva prestolnica ob reki Vardar

Skopje je glavno in največje mesto v Makedoniji ter tudi politično, upravno, gospodarsko, kulturno, izobraževalno in znanstveno središče s približno tretjino vsega prebivalstva v Makedoniji. Nahaja se na strateško važnem predelu Balkanskega polotoka ob glavni balkanski poti, ki zahodno Evropo preko Beograda povezuje z Grčijo. Mesto je strnjeno v ozki dolini reke Vardar, ki jo zapirata vrhova Skopska Crna Gora na severu in Vodno na jugu. Glede na podatke iz leta 2006 ima okrog 670.000 prebivalcev in je center za kovinsko predelovalno, kemijsko, lesno, tekstilno, usnjarsko, in grafično industrijo. Industrijski razvoj mesta je spremljal razvoj trgovine, logistike, in bančnega sektorja, kakor tudi poudarek na področju kulture in športa. Najstarejši arheološki dokazi in ugotovitve kažejo, da je bilo Skopje naseljeno že 4.000 leti pred našim štetjem v času neolitika. Ostanke neolitske naselbine so našli na območju stare trdnjave Kale nad starim mestnim jedrom. V tem obdobju naj bi na tem mestu živelo pleme Paionians. Skopje se v starih antičnih zapisih prvič omenja pod starim imenom Skupi (koča, zavetišče). Skupi se imenuje tudi arheološko najdišče v podnožju Zajčevog Rida (Zečjeg brda) pri vasi Zlokućani, približno 5 km od centra mesta. Po nekaterih predpostavkah je na tem področju že v času cesarja Oktavijana Avgusta oz. leta 168 pr.n.št. obstajal tabor dveh legij in sicer IV. Scythice in V. Macedonice.

Tabora sta služila za osvajanje Mezije, zgodovinske pokrajine in rimske province, ki se je nahajala na področju današnje Srbije, Bolgarije in Romunije vzdolž južne obale reke Dunave. Lokacija je znana s konca XIX. stoletja, ko je angleški arheolog Arthur Evans leta 1883 na območju Zajčevog Rida odkril rimsko obzidje oz. ostanke akropole Skupia. Kasneje je v letih 84 ali 85 cesar Domician Flavia ustanovil rimsko kolonijo legionarjev veteranov iz IV. legije Claudia. Mesto je imelo svoje samoupravne pravice vse do Soluna na jugu in do Donave na severu. V tem času Skopje doživlja velik razvoj in postane mesto s svojim škofom. V srednjem veku Skopje pripada vzhodnemu rimskemu carstvu (kasneje Bizantu) in Bulgariji. Na področju mesta, ki je bilo leta 518 zaradi potresa popolnoma uničeno in zapuščeno, je car Justijan v VI. stoletju ustanovil novo naselje Justiniana Prima. Skopje kasneje v XIII. stoletju postane del srednjeveške srbske države, leta 1346 pa ga srbski car Dušan proglasi za glavno mesto svojega cesarstva. To je razpadlo takoj o njegovi smrti. Leta 1392 Skopje zavzamejo Turki, ki pod njihovo prevlado ostane več kot 500 let. Njihova vladavina se za kratek čas prekine leta 1698, ko mesto zavzame in ga do tal zažge avstrijski vojskovodja in general Giovanni Piccolomini.

V dolgem obdobju vladavine Turkov, Skopje v celoti prevzame videz orientalskega mesta z mošejami (džamijami), mestnimi trgi in četrtmi z večinskim islamskim prebivalstvom. V balkanski vojni leta 1912 mesto oblega in zavzame srbska vojska in Skopje postane del Kraljevine Srbije. Po drugi svetovni vojni se mesto znajde v sestavi Kraljevine SHS in kasneje Kraljevine Jugoslavije, kjer je od leta 1929-1941 center Vardarske banovine. Po okupaciji Kraljevine Jugoslavije v letu 1941 Skopje in večino Makedonije priključijo Bolgariji, v novembru leta 1944 pa mesto osvobodijo partizanske enote. Po sestavu Titove Jugoslavije postane glavno mesto Socialistične republike Makedonije, ki je prvič ustanovljena kot samostojna republika. To je bilo obdobje hitre rasti in izgradnje mesta, ki ga je na kratko ustavil katastrofalen potresu 26. junija 1963. Pod ruševinami je umrlo več kot 1.000 ljudi, večina preživelih prebivalcev pa je ostalo brez domov, saj je bil večji del mesta popolnoma uničeni. Normalizacija življenja v Skopju je bila s pomočjo celotne države in sveta dokaj uspešna, celotna rekonstrukcija in prenova mesta pa v nekaterih predelih še vedno ni povsem končana. Od leta 1991 po razpadu Titove Jugoslavije Skopje postane glavno mesto neodvisne Makedonije. Samo mesto je nadvse zanimivo, saj se mešata dve večji kulturni in verski skupnosti, pravoslavna in islamska. Podnebje v Makedonije je precej specifično, povprečna letna temperatura pa znaša okoli 12,4 ° C.

Poletja so dolga, suha in vroča, zime pa hladne z veliko megle, kar je značilno za ta del doline reke Vardar z mnogimi pritoki iz okoliških hribov. V skladu z novo teritorialno organizacijo in priključitev občin Saraj in Kondovo ima mesto okrog 670.000 prebivalcev, kar je 66,75% vseh Makedoncev. Od tega je približno 15% podeželskega prebivalstva kot posledica velikega števila vasi v občini Saraj. Z vidika demografskih trendov v populaciji ima Skopje pozitivno sliko prebivalstva. Število prebivalcev mesta nenehno narašča predvsem zaradi velikega števila priseljevanja iz vasi znotraj države in večje stopnje rodnosti. Ljudje se danes v mesto preseljujejo predvsem zaradi gospodarskih in ekonomskih razlogov ali zaradi nadaljnjega izobraževanja. Javni prevoz v Skopju je dokaj dobro organiziran, poteka pa s taksijem in avtobusi. Obstajajo zasebni in javni prevozniki, med katerimi je največji JSP Skopje, ki zajema celotno mesto in njegovo širšo okolico. Povezave z bližnjo okolico in podeželjem je dokaj dobra in cenovno ugodna. Skopje ima mnoge znamenitosti med največjimi simboli pa je zagotovo kamniti most na reki Vardar. Zgrajen je bila v XV. stoletju in ker je v samem centru, predstavlja vez med novim in starim delom mesta. Znamenita je tudi trdnjava Kale, katere prve stene so bile zgrajene v zgodnjem VI. stoletju. Trnjava mogočno prevladuje na levem bregu reke Vardar s pogledom na stari del Skopja. Pravoslavna cerkev sv. Spasa v starem delu mesta je bila zgrajena v XIX. stoletju.

Zaradi turškega zakona, da cerkve ne smejo biti višje od džamij je bila delno zgrajena pod zemljo. V njej je prekrasen in dragocen ikonostas oz. posebna tehnika lesoreza, ki je delo domačih umetnikov. V cerkvi je grobnica največjega makedonskega revolucionarja XX. stoletja, Goce Delčeva. Izjemno zanimiv je stari del mesta pod trdnjavo Kale (Bit Pazar), kjer je najbolj izražen vpliv osmanskega cesarstva. Obiskovalec se lahko sprehodi skozi čas po čaršiji, mimo džamij in bazarja ter spoznava stare obrti. Znamenita džamija Mustafe Pasha je zgrajena leta 1492 in je ena izmed najlepših zgradb iz obdobja osmanskega Skopja. Prekrasna je stolnica sv. Klimenta Ohridskega, ki se prav tako nahaja v samem centru na desni strani reke Vardar. V njej je sedež Makedonske pravoslavne cerkve. Ena izmed najlepših železniških postajah na Balkanu je skopska Stara železniška postaja, ki je zgrajena v letu 1940/41. Ura na sprednji strani se je zaustavila ob 5:17, ko je leta 1963 Skopje prizadel katastrofalen potres. Zdaj je v stavbi Mestni muzej Skopja. Med modernejšimi stavbami je Muzej sodobne umetnosti, ki se nahaja ob trdnjavi Kale. Na drugi strani vrh planine Vodno neposredno nad mestom krasi ˝Milenijski križ. Ta je iz jeklene konstrukcije višine 67 m in razpona 46 m. Postavljen je ob prehodu v novo tisočletje, ob 2000-letnici rojstva krščanstva. V Skopju si lahko obiskovalec ogleda tudi rojstno hišo svetovno znane humanitarke, matere Tereze (Agneza Bojaxhiu). V bližini mesta (2 km SV od Skopja) se splača ogledati skopski akvadukt oz. vodovod zgrajen iz kamna in opeke s 55 loki, ki se razprostirajo na masivnih stebrih. Služil je za prenos vode v starodavno mesto Skupi, ki se nahajajo v bližini Skopja.

Kontakt:

Tourist Contact Info
Skopje fair, st Belasica no.2,1000 Skopje – Macedonia
T: +389 71 386 091
W: http://www.visitskopje.mk/
E: contact@concept.mk

Viri:

• Foto: Črtomir Rosić
• Wikipedija
• Uradna turistična brošura mesta
• http://www.skopjeonline.com.mk/
• http://www.exploringmacedonia.com/skopje.nspx
• http://www.visitskopje.mk/
• http://www.skopje.gov.mk/en/