Sarajevo je glavno mesto Bosne in Hercegovine in njeno največje kulturno, gospodarsko in prometno središče. Je glavno mesto Federacije Bosne in Hercegovine in sedež kantona Sarajevo. Po ocenah živi v Sarajevu približno 550.000 ljudi. Mesto pomembno označujeta dve reki in sicer reka Miljacka, ki teče skozi mesto, ter reka Bosna, ki izvira v bližini na prekrasni lokaciji pod Igmanom. Izvir reke Bosne je priljubljena izletniška točka, ki jo Sarajevčani imenujejo Vrelo Bosne. V okolici mesta se nahajajo prelepe in posebej v zimskih mesecih priljubljene planine Jahorina, Bjelašnica, Igman, Treskavica in Trebević. V Sarajevu ima sedež največji visokošolski zavod v državi Univerza v Sarajevu, kakor tudi številne druge visokošolske ustanove, ki predstavljajo enega največjih univerzitetnih središč v celotni regiji jugovzhodne Evrope. Ob številnih nacionalnih in mestnih gledaliških hišah, muzejih in drugih kulturnih institucijah je Sarajevo vedno bilo pomembno kulturno mesto tega dela evropske celine. Vsako leto je mesto na reki Miljacki gostitelj številnih festivalov in kulturnih prireditev mednarodnega značaja, med katerimi so najpomembnejše Sarajevski filmski festival (SFF), Sarajevo Jazz Festival, poletni kulturni festival “Baščaršijske noči”, Festival moderne gledališke produkcije “MESS”, “Sarajevska zima” in Sarajevski svetovni festival orientalske glasbe. Za urbano podobo mesta so značilne številne verske zgradbe, mošeje iz obdobja Osmana Otomanskega, pravoslavne, katoliške in evangeličanske cerkve, židovske sinagoge in druge kulturne in zgodovinske znamenitosti. Sarajevo je v primerjavi z velikimi svetovnimi prestolnicami relativno majhno mesto, vendar je njegovo ime zaradi bogatega duhovnega, zgodovinskega in naravnega videza bolj znano od nekaterih drugih večjih mest. Eden takšnih dogodkov v zgodovini, ki so ime mesta Sarajevo ponesli v svet je bil atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sophie leta 1914. Atentat je bil tudi povod za začetek prve svetovne vojne, ko je Avstrija napovedala vojno Srbiji.
Sedemdeset let pozneje leta 1984 je v mestu zagorel ogenj IX. zimskih olimpijskih iger, znamenita maskota športnega sveta pa je postal Vučko. V začetku 1990-ih je bilo ime mesta pogosto na prvih straneh svetovnih dnevnih časopisov in televizijskih reportaž, saj je v njem potekala ena od najbolj krvavih vojn v novejši evropski zgodovini. Mesto je bilo 1425 dni pod nenehnim obleganjem srbske paravojaške vojske. V času obleganja je bilo ubiti 10.615 ljudi vseh narodnosti, med njimi 1.601 otrok, ranjenih pa skoraj 50.000 ljudi. Sarajevo je skoraj v geografskem središču Bosne in Hercegovine in zavzema površino 142 km². V času Jugoslavije je bližnje predmestje Ilidža bilo znano kot geografsko središče takratne države. V lepo urejenem parku je bilo postavljeno obeležje s kamnom in napisom. Osrednji predeli mesta se nahajajo v strnjeni dolini reke Miljacke in se raztezajo od vzhoda proti zahodu, zaključijo pa se na območju Sarajevskega polja. Na bližnjih pobočjih okoliških hribov se raztezajo najstarejši deli mesta Vratnik, Bistrik, Hrid, Kovači in Alifakovac. Skozi mesto od vzhoda proti zahodu teče reka Miljacka, ki se napaja iz več izvirov ob vznožju planin Romanije in Jahorine. V zahodnem delu Sarajevskega polja v predmestju Ilidža izvira ena največjih rek v Bosni in Hercegovini Bosna, ki se napaja iz približno trideset malih izvirov ob vznožju gore Igman in ustvarja edinstven naravni park Vrelo Bosne. Mesto obdajajo gozdnata planinska pobočja z edinstveno lepoto in vrhovi nad 2000 metrov, Bjelašnica (2067 m), Jahorina (1916 m), Igman, Treskavica in Trebević (1629 m).
Podnebje v Sarajevu je zmerno in nekoliko kontinentalno. Povprečna letna temperatura je 9,5°C s povprečno količino padavin okoli 900mm. Najtoplejši mesec je avgust in najhladnejši pa januar. Največ padavin se pojavlja v septembru, medtem ko je najnižje v marcu. Najnižja zabeležena temperatura je bila -21,8°C (24 januar 1963.), najvišja pa 37,4°C (24. julij 1987). Pobočja bližnjih hribov so bogata z gozdovi iglavcev (jelka, smreka, macesen in bor) in listavcev (breza, topol in leska), ki se prepletajo in tvorijo čudovito lego mesta. Nasploh je v samem Sarajevu precej zelenja in parkov. Tako je leta 1939 je botanik K. Mali ustanovil botanični vrt na Trebeviću, ki je bil žal v drugi svetovni vojni popolnoma uničen. Leta 1948 so na nadmorski višini 1530 m posadili drevesnico oz. botaničnih arboretum Fakultete za gozdarstvo. Tudi ta je v zadnji vojni žal bil v veliki meri uničen. Zgodovina prve človeške naselbine na območju Sarajeva sega do neolitika. Po obdobju neolitika, ilirskih in rimskih časov, so se v VII. stoletju tu naselili Slovani. V času XIII. stoletja je na območju Sarajeva nastala neodvisna bosanska država Vrhbosna. O tem času pričajo številni nagrobniki, ki so edinstveni na svetu (stećci). Nedaleč od Sarajeva v vasi Hreša so našli 30 takšnih nagrobnikov, najlepši med njimi pa sedaj krasijo vrt Narodnega muzeja v Sarajevu. S prihodom Turkov leta 1435 in padcem utrdbe Hodidjed na bregovih reke Miljacke nastane mesto Sarajevo.
Za ustanovitelja mesta velja Isa-beg Isaković, ki je leta 1462 odredil ustanovitev mesta, zgradil prvo mošejo (džamijo), palačo, most, in več javnih ustanov. Leta 1507 je bilo prvič omenjeno sedanje ime mesta Saraj-ovasi (polje okoli palače). Intenzivni razvoj obrti in trgovine so mesto obogatili in postalo je križišče religij, kultur in trgovskih poti. V XVI. stoletju je Sarajevo bilo eno najbogatejših mest v tem delu Evrope, v tem času pa je bilo zgrajeno kar nekaj kapitalnih stavb, ki so še danes arhitekturni biser civilizacije tistega časa. Iz tistega časa oz. leta 1531 izvira znamenita Gazihusrev-begova džamija, ki je najbolj znana zgradba starega Sarajeva in eden od največjih spomenikov islamske arhitekture na Balkanu. Iz tega časa je imaret, bezistan in hamami, v teh letih pa so zgradili tudi pravoslavno cerkev. Zlato dobo rasti mesta je ustavil požar leta 1697, ko je avstrijski Princ Eugen von Savoyen s samo 8500 vojaki vkorakal v mesto in ga požgal do tal. Od leta 1850 je Sarajevo glavno mesto Bosne, province Otomanskega cesarstva. V mesto se naselijo sefardski Judje po izgonu iz Španije. Ti so zgradili sinagoge, istočasno pa nastajajo pravoslavne, katoliške in evangeličanske cerkve ter katedrale. V Sarajevu so na majhnem predelu našle prostor torej vse štiri velike svetovne religije, kulture in civilizacije. Dolgotrajno sožitje med narodi je ustvarilo posebno kulturo in večnacionalni duh, ki je prenesel veliko zgodovinskih izzivov. Leta 1878 s prihodom Avstro-ogrske uprave na teh področjih Sarajevo postane upravno središče in zraven orientalskega počasi dobi tudi evropski videz.
Avstro-ogrsko obdobje je čas močnega prodora srednjeevropske kulture tako v gospodarstvu, kot tudi v drugih civilizacijskih vrednotah in običajih. Mesto postaja sodobno s številnimi tovarnami in obrtnimi delavnicami, šolami in kulturnimi ustanovami. V tem času nastanejo znamenite stavbe Narodnega muzeja, Mestne hiše, Narodnega gledališča, Narodne pošte, bolnišnice in tržnice, zgradi pa se tudi ozkotirna železnica. Po prvi svetovni vojni, ki se je začela z že omenjenim atentatom na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu, je mesto postalo del jugoslovanske narodne skupnosti Kraljevine SHS, nato pa Kraljevine Jugoslavije. Arhitekturna podoba mesta je ostala skoraj nespremenjena, industrijski zagon je upadal, rastlo pa je nezadovoljstvo delavcev ob vse večjih socialnih stiskah. Sarajevo kot mesto, med obema vojnama na splošno stagnira ter ekonomsko in gospodarsko nazaduje. Med drugo svetovno vojno od leta 1941 do 1945 mesto pripada delu NDH, po njenem razpadu in koncu vojne 1945 pa postane upravno, kulturno in gospodarsko središče Republike Bosne in Hercegovine, ene od šestih republik novonastale Titove Jugoslavije. V mestu se zopet močno razvija industrija, ustanavljajo se mnoge gospodarske družbe kot je znamenita Tovarna avtomobila Sarajevo (TAS), v vzponu pa je tudi izobraževanje ter kultura. Ustanovljena je Univerza, Akademija znanosti in umetnosti, številni muzeji in galerije, znanstvene inštitucije, radio in televizija. Prebivalstvo v mestu zraste na več kot 500.000. Kot sodobnemu svetovnemu mestu je leta 1984 organizacijski odbor olimpijskih iger zaupal organizacijo XIV. zimskih olimpijskih iger, ki so požela velik uspeh.
Socialne in politične spremembe v nekdanji Titovi Jugoslaviji so privedle do prvih političnih volitev leta 1992, kjer so izvolili novo predsedstvo BiH. Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine, Alija Izetbegovića je napovedal referendum o neodvisnosti BiH, kar je privedlo do ustanovitve neodvisne in suverene države Bosne in Hercegovine. Nesoglasja med vojaškim vodstvom JNA in štiričlanskim predsedstvom SFRJ z večinsko odločitvijo ljudstva iz BiH, je privedlo do izbruha medetničnih konfliktov, oblikovanje paravojaških skupin in agresije na Bosno in Hercegovino, zlasti pa na glavno mesto Sarajevo. Vojaška agresija jugoslovanske armade in srbskih paravojaških sil je povzročila ogromno materialno škodo in veliko človeških žrtev predvsem med civilisti. Sarajevo je bilo v blokadi in napadi skoraj tri leta in pol, nenehna granatiranja in ostrostrelci pa so ubili 10.615 ljudi, med njimi 1601 otrok, in ranili skoraj 50.000 Sarajevčanov različnih narodnosti. Zgorela je Mestni hiša, kjer je bil sedež Narodne in univerzitetne knjižnice, uničeni pa so bili tudi mnogi drugi kulturni, zgodovinski in verski objekti ter stanovanja. Sarajevo je kljub temu ohranilo tiste civilizacijske vrednote, ki so ga v preteklosti delale tako edinstvenega. Podoba Sarajeva je edinstvena v Evropi, zaradi svoje raznolikosti pa mesto pogosto primerjajo z Jeruzalemom. V Sarajevu je sedež Reisu-l-ulema, muslimanskega voditelja v Bosni in Hercegovini, svoj sedež pa imata v mestu tudi bosanska pravoslavna cerkev ter rimskokatoliška cerkev v Bosni in Hercegovini.
Urbano podobo mesta torej krasijo verski objekti štirih svetovnih religij. Številne mošeje (džamije), cerkve, katedrale, sinagoge in drugi pomembni verski objekti se nahajajo direktno v samem centru Sarajeva in se nahajajo le sto metrov drug od drugega. Sarajevo je zelo turistično mesto in Lonely Planet ga je leta 2006 uvrstil na 43. mesto med najbolj obiskanimi mesti na svetu. Dobro razvit je športni turizem, ki uporablja infrastrukturo iz časa zimskih olimpijskih predvsem na bližnjih gorah Bjelašnica, Igman, Jahorina in Treskavica. Celih 600 let izjemne multinacionalne zgodovine Sarajevo naredi zanimivo turistično destinacijo. Le malo ljudem je znano, da je Sarajevo bilo prvo mesto v Evropi s celodnevno tramvajsko progo in je še danes središče cestnega prometa v BiH. Skozi mesto vodi sedem glavnih cest oz. vpadnic, ki povezujejo mesto z drugimi deli države, je pa v času olimpijskih iger leta 1984 mesto dobilo obvoznico, ki je promet v centru delno umirila. Kljub temu je promet v samem centru Sarajeva zaradi mnogih ozkih ulic in pomanjkanja parkirnih mest ter prometnih omejitev nekoliko zgoščen in otežen. Strogo središče mesta se v 70-ih letih spremeni v peš cono. Dve glavni ulici v mestu so Titova cesta in Ulica Zmaja od Bosne. Električni tramvaji s sedmimi progami, ki so v uporabi od leta 1885, predstavljajo najstarejši javni prevoz v mestu. Proge so zanimivo speljane in s samo vožnjo s tramvaji lahko spoznate zanimiv utrip mesta. Naselja Dobrinja in Vogošča iz 80-ih let, so povezana s trolejbusno linijo, ki je speljana po slikovitem modernem predelu mesta. Danes v mestu deluje pet trolejbusnih in veliko avtobusnih linij, ki za Sarajevo specifičnimi minibusi povezujejo tudi najbolj strme in nedostopna dele mesta. Nadvse zanimiva je glavna železniška postaja v Sarajevu, ki se nahaja v severnem delu mesta. Mesto ima dnevne železniške povezave z Zagrebom, Beograd in Pločami, od leta 2002 pa tudi z Budimpešto. Mednarodno letališče Sarajevo (SJJ) se nahaja približno deset kilometrov jugozahodno od središča mesta v naselju Butmir. Odprto je bilo leta 1969 in 2.600m dolga steza povezuje Sarajevo z mnogimi evropskimi mesti. Med vojno so letališče uporabljali za lete sil ZN in prevoz humanitarne pomoči. Z Daytonskim sporazuma leta 1996 je bilo letališče ponovno odprto za potniški promet.
V Sarajevu je po podatkih 25 vrtcev, 46 osnovnih šol, 33 srednjih šol ter Univerza v Sarajevu, ki je bila ustanovljena v 40-ih letih in obsega 18 fakultet, 3 teološke fakultete, 3 akademije in 2 srednji šoli. Med vojno leta 1993 je žal zgorela Narodna in univerzitetna knjižnica z največjo literarno zbirko jugovzhodne Evrope. Ker je Sarajevo v preteklosti bilo središče različnih ver in etničnih skupin je mesto bogato z muzeji, med pomembnejšimi pa so Muzej Sarajeva, Ars Aevi muzej umetnosti, Narodni muzej, Zgodovinski muzej Bosne in Hercegovine, Olimpijski muzej, Judovski muzej ter Muzej literature in gledališke umetnosti Bosne in Hercegovine. Zelo obiskane so tudi galerije med katerimi si je vsekakor dobro ogledati Umetnostno galerijo BIH, Collegium Artisticum, Galerijo Mersad Berber “E & A”, Paleto, Malo galerijo, itd. V mestu deluje nadvse pomebno narodno gledališče, ustanovljeno leta 1919, Kamerni teatar 55, Mladinsko gledališče in Sarajevski vojni teater. Druge kulturne ustanove so vključene v Sarajevo kulturno središče, Sarajevsko knjižnico, Umetnostno galerijo BiH in Bošnjaški inštitute. Sarajevo je znano tudi po velikih pesnikih in mislecih. Del svojega življenja so v Sarajevu preživeli Nobelov nagrajenec Ivo Andrić, znani pesniki in pisatelji Silvia Strahimir Kranjčevič, Isak Samokovlija, Mak Dizdar, Duško Trifunović, slikarji Mersad Berber, Safet Zec, kot tudi z oskarjem nagrajeni režiser Danis Tanović in tudi svetovno znani režiser Emir Kusturica. V Sarajevu je bil rojen Nobelov nagrajenec za kemijo Vladimir Prelog. Sarajevski filmski festival, ki se je začel leta 1995 je postal premierni filmski festival na Balkanu. Svetovno znani so tudi drugi festivali in prireditve kot npr. Sarajevska zima, Sarajevo Jazz festival ter Baščaršijske noči, poletna kulturna, glasbena in plesna prireditev. Sarajevska glasbena scena je zelo bogata in se je v mestu razvila med leti 1961 in 1991. Ta vrsta glasbe se je začela s skupinami, kot so Indexi, Bijelo Dugme, Ambasadori znani pa je postal pevec in pisec besedil Kemal Monteno. Nadaljevanje scene v letu 1980 je med zelo popularne skupine izstrelilo Plavi orkestar, Zabranjeno pušenje, Valentino in Crneno jabuko. Po vojni je bila prva tuja skupina, ki je imeli koncert v mestu irska rock skupina U2.
Sarajevo se ponaša z dobro ohranjenim starim delom mesta iz časa otomanskega cesarstva. Ta del mesta je poln edinstvene arhitekture iz tega časa, vključno s številnimi kupolastimi džamijami in tradicionalnimi oblikami orientalske arhitekture, kot so konaki (prenočišča) in hanovi (gostilne). Iz tega obdobja so najbolj znani Baščaršijska džamija (1516), Gazi Husrev-Begova džamija (1531), Alipašina džamija (1560/61), Careva džamija (1566), Stari judovski tempelj (1580/81), Moriča han (konec 16. stoletja), Stara pravoslavna cerkev (1539), Konak na Bistriku (1867/69). Iz časa Avstro-ogrske vladavine so znamenite stavbe Predsedstva BIH (1885), Katedrala srca Isusova (1884/89), Palača Marijin dvor (1885/95 in 1897), Skenderija (most 1893), Careva ćuprija (1897), Mestna hiša, kasneje nacionalna knjižnica Bosne in Hercegovine (1891/96), Mestna tržnica Markale (1894), Narodno gledališče (1897/98), Cerkev sv Cirila in Metoda (konec 19. Stoletja), Frančiškanska cerkev sv. Antona Padovanskega (1912/14), Narodni muzej (1913) in Aškenaška sinagoga v Sarajevu (1902). Zgradbe se nahajajo v neposrednem centru mesta ob mnogih parkih, trgih ter mostovih preko reke Miljacke, med najstarejšimi in najznamenitejšimi pa je vsekakor Latinska ćuprija, ki se je od 1918 do 1992 imenoval Principov most. S tega mesta je leta 1918 gavrilo princip izvedel atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferninanda. Po barbarskem uničenju v zadnji vojni sta staro mestno jedro in Baščaršija spet pridobila svoj prvotni pomen in povrnila blišč.
Za turiste najlepšega mesta na Balkanu je seveda poskrbljeno v mnogih hotelih, apartmanih in zasebnih sobah, ki za relativno malo denarja ponujajo dobro nastanitev in pogostitev. Posebej zanimivi so stari in seveda tudi obnovljeni hoteli ter zasebne sobe v strogem centru mesta ob Baščaršiji, v katerih lahko doživite poseben mestni utrip skozi ves dan. Osebno sem bil zelo zadovoljen z motelom Šeher. Ljudje so nadvse ljubeznivi le o zadnji vojni se bolj malo pogovarjajo. Mesto je dejansko živo skozi ves dan, poseben pa je utrip v večernih urah, ko se Baščaršija še posebej razživi. Turiste v Sarajevu, posebej pa na Baščaršiji in na Ilidži na vsakem koraku vabijo mnoge restavracije in lokali oz. čevabdžinice, aščinice, burekdžinice, kafane in slaštitarne, kot jih imenujejo Sarajevčani, ki ponujajo tako tradicionalne lokalne specialitete, kakor tudi drugo hrano. Bosanska kuhinja je nasploh znana po odličnih čevapčičih, bureku, bosanskem loncu in pregrešno dobrih sladicah kot so baklave. Porcije so obilne in cenovno ugodne, če pa se že znajdete na Baščaršiji ne smete mimo najbolj znane ˝čevabdžinice˝ ˝Kod Želje˝. Vsekakor niste doživeli pravega Sarajeva, če na Baščaršiji ne popijete pravo turško kavo s sladkornimi kockami, ki je obvezno servirana na bakrenem pladnju v ročno izdelani bakreni džezvici in keramični šalčki (fildžan). Zraven je dodan tudi zelo sladek in mehak bombonček ˝rahat lokum˝. Če hočete doživeti še posebne užitke ob vonju prave kave, obiščite tudi kakšno pražarno kave.
Tudi drugače je za turiste Baščaršija prava paša za oči, posebej pa številne rokodelske delavnice v katerih lahko v živo spremljate izdelavo prečudovitih bakrenih pladnjev in kavnih džezvic ter drugih spominkov v orientalskem stilu. Znamenite so tudi čipke, zlatovezi, prtički in okrasne blazine z narodnimi motivi ter prečudoviti orientalski tepihi. Na obisku Sarajeva naj vas pot zanese tudi skozi peš cono od Baščaršije proti zahodu do večnega ognja. Široka ulica teče mimo Narodnega gledališča in čudovitega parka proti trgu na katerem je spomenik padlim v II. svetovni vojni in zelo znani blagovnici nekoč imenovani ˝Sarajka˝. V nadaljevanju se s tramvajem odpeljite na prečudovito Ilidžo, kjer se nahajajo mnogi prelepi hoteli in časa avstro-ogrske ter tudi novejši. Nedaleč stran od tramvajske postaje se lahko sprehodite do hotela Hercegovina s čudovitim parkom. V neposredni bližini hotela se nahaja drevored, kjer si lahko najamete kočijo, ki vas popelje skozi prekrasen predel parka vse do nacionalnega parka Vrelo Bosne oz. do impresivnega izvira reke Bosne. Skratka Sarajevo je prečudovito mesto, za katerega si obvezno morate rezervirati vsaj tri dni.
Kontakt:
Tourist Info Center
Sarači br. 58, 71000 Sarajevo – Bosna i Hercegovina
T: +387 33 580 999
W: www.sarajevo-tourism.com
E: tourinfo@bih.net.ba
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Foto naslovnice: Rusmir Gadžo from Pixabay
- Wikipedija
- http://www.sarajevo.ba/ba/index.php
- http://www.city.ba/sarajevo/
- http://bascarsija.info/
