Mnogi pravijo, da je vzhodna obala Jadranskega morja ena najleših na svetu in popotnikom ponuja slikovite poglede na čudovito razgibano obalo in bližnje otoke. Včasih je bila večina obmorskih naselij in mest na Jadranu povezana le z morjem, zato je predvsem po 2. svetovni vojni obstajala resnična potreba po cestni povezanosti. Tako so v 50-ih in 60-ih letih 20. stoletja pričeli z izgradnjo t.i. Jadranske magistrale, ceste, ki poteka vzdolž vzhodne jadranske obale od Trsta preko Pulja, Reke, Zadra, Splita, Ploč in Dubrovnika do Ulcinja v skupni dolžini 1006 km. Njen največji del, dolg 818 km, poteka skozi Hrvaško in se razteza od hrvaško-slovenskega mejnega prehoda Sečovlje na reki Dragonji do hrvaško-črnogorskega mejnega prehoda (Debeli brijeg). Znamenita cesta, speljana skozi čudovito krajino, stara primorska mesta in s čudovitimi pogledi na morje in bližnje otoke je dolga leta bila glavna prometnica in generator razvoja, predvsem turizma. Danes po izboru avtomobilistov in motoristov z vsega sveta velja za eno izmed 10 najlepših in najbolj atraktivnih cest na svetu. Traso dopolnjuje kar 39 mostov, med katerimi je eden najpomembnejših in atraktivnih Paški most, ki preko ožine Ljubačka vrata povezuje otok Pag (mesečev otok) s celinskim delom Hrvaške.
Paški most, ki se nahaja na južnem delu otoka in je bil za promet odprt 17. novembra 1968 je takoj po odprtju postal pomemben simbol povezovanja in razvoja otoka Paga ter ena izmed glavnih prometnih poti na Hrvaškem. Po dimenzijah z dolžino 340 m, razponom loka 193,20 m, višine 27,6 m in širine 9 m je bil takrat eden izmed desetih največjih mostov na svetu, prava senzacija. Zgrajeni most je imel skupaj s krajnimi stebri cestišče širine 7 m, na njem pa sta bili tudi dve pešpoti po 1 m. Vanj je bilo vgrajenih 3771 m3 betona, od tega 915 m3 nearmiranega, 1869 m3 armiranega in 987 m3 prednapetega betona. Armaturo je sestavljalo 362 ton klasičnega betonskega železa, za prednapeti beton pa je bilo porabljenih 34 ton kablov.
Gradnja mostu na morskem prehodu vedno prinaša številne tehnične izzive. Eden izmed glavnih izzivov pri gradnji Paškega mostu je bila trdna in stabilna osnova, ki bi zagotovila njegovo stabilnost ob razmeroma neugodnih pogojih, kot so močni valovi, plimovanje in podvodne tokovi. Gradbeniki so morali izvesti obsežne geotehnične študije in uporabiti posebne tehnike za temeljenje mostu na tem nestanovitnem morskem dnu. Gradnja mostu v morskem okolju je zahtevala posebno pozornost glede vplivov na naravno okolje. Gradbeniki so tako morali upoštevati ohranjanje morskega ekosistema in izvajati ukrepe za zmanjšanje motečega vpliva na življenje v morju. Hrvaško Jadransko morje pogosto zaznamujejo močni vetrovi in burje, kar je prav tako predstavljalo izziv pri gradnji mostu. Gradbeniki so morali pri izgradnji izbrati ustrezne materiale in načrtovati strukturo mostu tako, da bi bila odporna na vplive morske vode in slanega zraka, ki lahko povzročita korozijo kovinskih delov.
Gradnjo mostu so večkrat ovirala močna burja z goratega Velebita, ki so tod zaradi zoženega prostora med otokom Pagom in celino še toliko bolj drastične. Sunki burje dosegajo hitrosti preko 200 km/h, posledice vetra pa so vidne na golem krasu, ki prekriva morsko pobočje in na severni strani otoka. Ta veličastna sila spremeni sicer mirno okolje v negostoljubno nevarnost. Po podatkih hrvaškega hidrometeorološkega zavoda je med gradnjo mostu leta 1967 najbližja meteorološka postaja v Karlobagu zabeležila 241 dni z burjo, močnejšo od 44 km/h (6 boforov), od tega 138 dni z burjo, močnejšo od 68 km/h (8 boforov). Poleti istega leta je nenadna orkanska burja na gradbišču potopila ladjo z žerjavom »Veli Jože«, konec decembra pa je orkanska burja s hitrostjo več kot 180 km/h (15 boforov) podrla 22 betonskih stebrov daljnovoda na otoku Pagu, na gradbišču mostu podrla 30 m visok pilot žičnice in odnesla strehe vseh pomožnih gradbenih objektov. To je bilo takrat, po podatih meteorologov, najbolj burno leto v zadnjih 25 letih.
Pri gradnji Paškega mostu so uporabili tudi kamnite bloke iz lokalnih kamnolomov na otoku Pagu, kar bilo v skladu s takratno tradicijo uporabe lokalnih materialov in mostu dodalo pomemben lokalni značaj. Otok Pag je poznan po svoji kamniti in skalnati pokrajini, ki je zahtevala posebne gradbene tehnike, saj so gradbeniki morali premagati naravne ovire, kot so razčlenjena obala in pečine, ter konstruirati most, ki bi bil funkcionalen in varen za promet. Zanimivo je, da v preteklosti na Paškem mostu zaradi močne burje ni bilo nobene omejitve prometa. Vozilo se je dobesedno v vseh vremenskih razmerah. Izkušeni vozniki avtobusov so vedeli, kdaj se morajo ob močnejši burji ustaviti pred mostom in kdaj nadaljevati. V času domovinske vojne po razpadu Jugoslavije je bil Paški most edina povezava med celinskim delom Hrvaške in Dalmacijo in obratno. Preko njega so s tovornjaki prevažali orožje, prečkali so ga begunci, prevažali so hrano in drugo opremo, zato je bil most za Hrvaško strateškega pomena. Napadov na Paški most je bilo več, najhujši pa je bil 8. novembra 1991, ko so dopoldne obstreljevali sam most in položaje branilcev, ki so ga s svojim neverjetnim pogumom uspeli obraniti. Paški most je bil zaradi nenehnega obstreljevanja delno poškodovan, a kljub temu še dovolj varen za promet. Po koncu domovinske vojne so ga v celoti obnovili in ga 29. decembra 1999 slovesno predali v promet.
Danes je Paški most ponovno prava turistična atrakcija saj ponuja čudovit razgled na Jadransko morje, otok Pag ter bližnje kraje na celini. Pred mostom se na desni strani razprostira prostrana planota s katere je neposreden pogled na čudovito paško pokrajino, obiskovalcu pa na nasprotni strani prav gotovo ne bodo ušle ostanke stare utrdbe Fortice. Na omenjeni planoti in prav tako na nasprotni strani se je možno okrepčati s pijačo in kupiti kakšen spominek v dveh manjših obcestnih postajališčih. Ob postajališču na vzhodni strani, preden se zapeljete na otok Pag, so urejene nekoliko strmejše stopnice, ki vas pripeljejo nekoliko bližje pod most. Skratka, obisk paškega mostu je pravo doživetje, posebej če si ga ima obiskovalec možnost ogledati z morja.
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija: https://hr.wikipedia.org/wiki/Pa%C5%A1ki_most
- https://www.dugirat.com/index.php?option=com_content&view=article&id=7933&catid=106:arhiva&Itemid=475
- https://radiopag.hr/vijesti/244-obljetnice-50-godina-od-izgradnje-paskog-mosta.html
- https://camping-simuni.hr/hr/blog/paski-most-vjetrovito-cudo/
