Mostar je mesto v Bosni in Hercegovini, kulturno in gospodarsko središče Hercegovine ter upravno središče Hercegovsko-Neretvanskega kantona. Ime je dobil po čuvajih mostu (mostari) na bregovih reke Neretve. Leži na jugu Bosne in Hercegovine oz. centru Hercegovine. Mestno območje (Mostar in okolica) je geografsko opisano kot središče severne, zahodne in vzhodne Hercegovine. Mesto je znano po svoji glavni znamenitosti ˝Stari most˝, zgrajenem v XVI. stoletju. Med zadnjo vojno v Bosni in Hercegovini je bil 9. novembra 1993 uničen s strani sil HVO. Po vojni leta 2004 so most ponovno obnovili, večinoma iz kamnitih blokov starega mostu. Stari most je prvi spomenik v Bosni in Hercegovini, ki je na Unescovem seznamu zaščitenih kulturnih spomenikov sveta. Mostar je največji urbani center Hercegovine in peto mesto v BiH. Po popisu iz leta 1991 je imel 75.865 prebivalcev, danes pa je število prebivalcev v mestu okrog 64.000. Širše območje današnjega Mostarja je bilo naseljeno že v prazgodovini, kar potrjujejo številne najdbe (nad 150) iz časa neolitika, bakrene, bronaste in železne dobe. Med najdbami so naseljene jame, grobnice, orožje in predrimski denar. Poleg živinoreje in kmetijstva se v železni dobi razvije tudi trgovanje z okoliškimi kraji. V času rimske vladavine so področje Mostarja naseljevala ilirska plemena, administrativno pa je kraj pripadal dalmatinski provinci. V tem času so ustvarili cestne povezave v dolini reke Neretve. Bazilika iz IV-VI stoletja v Cimu, ki je zdaj del Mostarja, je verjetno bila sedež škofije Sarsenterum, ki se je nahajala v današnji Hercegovini. V novem obdobju po padcu rimskega imperija so območje Mostarja poselili Slovani. V zgodnjem srednjem veku je območje Mostarja pripadalo pokrajini Zahumlje (Hum). Kljub vrhovni oblasti Frankov, je regija imela določeno stopnjo samostojnosti, še posebej v času kneza Mihajla Viševića (910-950). Območju so nekaj časa vladali Nemanjići, potem bosanski ban, in med XIV – XV stoletjem vse močnejši humski knezi. Eden od njih, Stjepan Vukčić Kosača, ki je živeli v Blagaju v bližini Mostarja leta 1448 dobi naziv herceg (vojvoda) in od tod izvira ime Hercegovina.
Ustanovitev Mostarja je povezano z izgradnjo dveh stolpov sredi XV. stoletja, verjetno v času vojvode Stjepana. Stolp na desnem bregu reke Neretve se je imenovl Tara in na levi Helebija. Utrdba Herceguša je bila zgrajena ob stolpu Tara, uporabljali pa so jo v obrambne namene ter za varovanje nekdanjega visečega lesenega mostu. Zgrajena je bila v času hercega Stjepana, po katerem je dobila ime. Prav tako so s tema dvema stolpoma povezane tudi prve pisne omembe Mostarja, kar potrjuje 3. dubrovniško poročilo iz aprila 1452. To opisuje, kako se je Vladislav Hercegović uprl svojemu očetu Stjepanu in mu odvzel nekaj lastnine. Že leta 1444 se v starih zapisih posredno omenja most v Mostarju na sedanji lokaciji in sicer v listini aragonsko-napuljskega kralja Alfonsa Velikodušnega. Ime Mostar se prvič pojavi v popisu osmanskega cesarstva leta 1468-1469, da pa se sklicuje na že omenjena dva stolpa na Neretvi je razvidno iz dokumentov iz zasedanja Dubrovniške republike leta 1474. Ta zapis mesto Mostar uvršča med starejša naselja v Hercegovini. Od njega so starejši Blagaj (1297) in Gacko (1176), ki se prvič omenja kot glavni center trgovskih poti z zelo razvito obrtjo in trgovino. Turki so osvojili Mostar verjetno nekje leta 1468, ko se je v Mostar preselilo približno 35 osmanskih vojakov, ki so zasedli posesti prebivalce pa so spremenili v podložnike. Mostar je v začetku XVI. stoletja zaradi pomembne lokacije in trgovskih poti, ki so prečkali reko Neretvo postal sedež hercegovskega Sandžaka. Leta 1566 so nekdanji leseni most zamenjal za kamnitega, kar je še bolj prispevalo k naglemu razvoju v upravno ter prometno središče. V XVI. in XVII. stoletju se je Mostar intenzivno širil in ob koncu tega obdobja je mesto gostilo okoli 10.000 prebivalcev. Razvijal se je kot tipično mesto osmanskega cesarstva s svojim značilnimi stanovanjskimi četrtmi (mahalama) in trgovskimi četrtmi (čaršijo). V XVIII. stoletju je prišlo do stagnacije in upadanje prebivalstva, leta 1833 pa je bilo ustanovljeno posebno hercegovsko upravno središče (pašaluk) s sedežem v Mostarju. Tega je vodil Ali Paša Rizvanbegović, ki pa je dobil tudi naslov vezirja. K dodatnemu razvoju je zelo prispevala izgradnja ceste Mostar-Metković leta 1862.
Tako kot turška vladavina je velik vpliv na razvoj Mostarja pustila tudi Avstro-ogrska monarhija. V tem času se je zgradilo veliko stavb v sodobnem evropskih slogu in Mostar je začel vse bolj spominjati na srednjeevropsko mesto. Orientalske zgradbe so se vse bolj mešale z zgradbami iz Avstro-ogrske gradnje in nastala je zelo zanimiva kombinacija. Veliko zgradb iz tega časa je bilo zgrajenih na Glavni ulici (zdaj Ulici Maršala Tita). Ena od najlepših zgradb tega sloga je stavba gimnazije (Gimnazija Mostar), ki spominja na sarajevsko Mestno hišo. Najpomembnejše spremembe v Mostarju so se zgodile v XX. stoletju, ko je Mostar sprva bil mesto Kraljevine SHS oz. Kraljevine Jugoslavije, nato Neodvisne države Hrvaške (NDH) in kasneje socialistične Titove Jugoslavije (SFRJ). Do leta 1991 je bil Mostar mešanica kultur, narodov, religij in civilizacij. To je tisto kar ga je oblikovalo kot enega najbolj znanih mest na območju nekdanje Jugoslavije. Bil je jasen dokaz, kako lahko različni narodi živijo drug ob drugem in drug z drugim v miru ustvarjajo edinstveno mostarsko mentaliteto. Toda v zadnjih 10 letih XX. stoletja je bilo za Mostar zelo boleče obdobje. Poleg Sarajeva je mesto doživelo največjo tragedijo zadnje medetnične vojne. V letih 1992 in 1993 je bilo mesto podobno Hirošimi in leto 1993 je verjetno ena od najtemnejših v zgodovini mesta. To leto je po skrajnih nacionalističnih idejah pripeljalo do nasprotij med različnimi etničnimi skupinami Mostarčanov (Bošnjaki in Hrvati). Bošnjaki so bili izgnani v vzhodni delu mesta, Hrvati in ostali pa so ostali v zahodnem delu mesta, samoimenovanem Zahodnem Mostarju. Tako je na žalost ostalo vse do danes in Mostar ima zaradi vojne v letih 1992-1995 dve homogeni entiteti (bošnjačko in hrvaško z imenom Zapadni Mostar), medtem ko se je število Srbov v Mostar zmanjšalo na minimun. Mostar je tudi zaradi vojne do danes najbolj razrušeno mesto v Bosni in Hercegovini kar je najbolj vidno na Bulevaru narodne revolucije (BNR) in Ulici maršala Tita. Najpomembnejši trenutek v novem XXI. stoletju je zaznamovala obnova starega kamnitega mostu in starega mestnega jedra, ki je tudi na seznamu UNESCO ter sprejetje “novega statuta mesta˝, ki je Mostar opredelil kot upravno enotno mesto.
Skozi mesto se razteza nadvse zanimiv kanjon reke Neretve in Mostar je po tem znan tudi pod vzdevkom ˝mesto na Neretvi˝. Najbolj znani hribi v okolici mostarske kotline so Hum, Stolac, Fortica, Žovnica in Brkanovo brdo. Dve najbolj znani gori v bližini sta Velež in Prenj. Mostar je kot večina hercegovskih mest zelo skalnato. Na splošno ima zmerno sredozemsko podnebje z blagimi vendar mrzlimi zimami (z malo ali nič snega) in zelo vročimi poletji, kjer temperature v senci dosegajo tudi do 45°C. Zato je Mostar veljal za najbolj vroče mesto v nekdanji Titovi Jugoslaviji in danes tudi v Bosni in Hercegovini. V vsakem primeru ima mesto še vedno prijetno podnebje primerno za gojenje različnih sadežev, posebej pa mandarin. Kljub vsem burnim dogodkom v zadnji vojni je Mostar sedež kulturnega življenja Hercegovine z mnogimi prireditvami, med katerimi so zagotovo najbolj znane:
- Mostarsko poletje, kjer izstopajo ˝Santićevi večeri poezije˝, Mostarski poletni festival in Festival pevskih zborov BIH
- Mostarska pomlad, ki je pomemben kulturni dogodek in ga organizira Matica Hrvatska Mostar
- Festival pevskih zborov BiH, ki ga vsako leto organizira Mestni zbor Mostar v septembru
- Festival komedije Bosne in Hercegovine ˝Mostarka liska “, katerega je ustanovilo Narodno gledališča v Mostarju leta 1991, pobudnik festivala pa je bil znani režiser Ahmet Obradović.
Mesto ima eno izmed največjih mestnih turističnih središč v Bosni in Hercegovini, njegove najbolj znane znamenitosti pa so:
- Stari grad – zgodovinska četrt mesta s ˝Starim mostom˝ in številnimi drugimi zgodovinskimi znamenitostmi
- Karađozbegova džamija
- Frančiškanska cerkev, z najvišjim zvonikom v Bosni in Hercegovini
- Bisćevića sokak (Bisčevičeva ulica), z znamenito Turško hišo
- Zgodovinsko naselje Brankovac s hišami in dvorišči starih družin Mostarja, zgrajenimi v slogu osmanskega cesarstva
- Staro naselje Blagaj z Vrelom Bune (izvirom), znamenito Blagajskom Tekijom (kapelo), in starim mestnim jedrom ustanovitelja Hercegovine herceg Stjepana Kosača
- Naravni park Ruište na planini Prenj, ki je znan po svoji endemični vrsti bosanske lilije
- Naravni rezervat “Diva Grabovica˝ s skoraj nedotaknjeno naravo
- Muzej Hercegovine
- Partizansko pokopališče v Mostarju
Vsekakor toplo priporočam ogled starega mestnega jedra z znamenitim starim kamnitim mostom in čaršijo, kjer lahko najdete mnoge spominke znamenitega Orienta, najdejo pa se tudi takšni iz časa zadnje vojne. Na obeh straneh mostu so mnoge čevabdžinice in restavracije z odlično hrano, ki pa je podobna kot v vseh mestih, ki so bili nekoč pod vplivom osmanskega cesarstva. Zagotovo se ne boste mogli upreti odličnim čevapčičem s pleskavico ter na koncu še pravi turški kavici in sladici kot je baklava. Ne zamudite tudi skokov mladih junakov s starega mostu v mrzlo Neretvo, ki si na ta način služijo dodaten kruh. Mlade skakalce boste lahko srečali že od meseca maja naprej, pa vse do poznega poletja. Skoki s starega mostu so v Mostarju poleg nogometa in znanega kluba ˝FK Velež˝ najbolj znan ekstremni šport. Omenjeni skoki in znamenito tekmovanje v posebnem stilu ˝skok lastovke˝ ter igranje Tavle (Backgammon) sta del največje tradicije mesta. Tekmovanje v znamenitih skokih z mostu se tradicionalno prireja vsako leto sredi poletja oz. konec julija z naslovom “Ikari,” skoke pa organizira Klub skakalcev v reko Neretvo “Mostari”. Do danes so v Mostarju to tekmovanje organizirali več kot 460-krat. Velik pomen tega dogodka in tradicije se kaže tudi v neposrednem prenosu državne televizije in največjih komercialnih televizij v državi. Ti skoki so še danes eden od najpomembnejših športnih dogodkov v BiH.
Kontakt:
Tourist Information Centre (TIC)
Rade Bitange 5 – 88000 Mostar (Stari grad) – Bosna i Hercegovina
T: +387 (0)36 580 275
E: mostar@hercegovina.ba
W: http://www.turizam.mostar.ba/
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Foto naslovnice: Igor Paradzik from Pixabay
- Wikipedija
- http://www.bhtourism.ba/loc/
- http://www.mostar.ba/
- http://www.turizam.mostar.ba/index.php