Predjamski grad, orlovsko gnezdo viteza Erazma

Predjamski grad, orlovsko gnezdo viteza Erazma
Deli na:

Nedaleč od Postojnske jame, pri idilični vasici Predjama v skrajnem severozahodnem kotu Postojnske kotline, visoko v steni obvladuje okolico Predjamski grad. Zanimiv in romantičen je skozi vse leto. Spomladi in poleti je njegova okolica cvetoča, jeseni pa je odet z barvami okoliških gozdov. Posebej čaroben je pozimi, ko okolico pobeli sneg. Slikovit, mogočen, izzivalen, skrivnosten in neosvojljiv grad je vpet v navpično, 123 metrov visoko steno, in tam kraljuje že dobrih 700 let. Njegovo romantično podobo dopolnjuje idilična rečica Lokva, ki globoko pod gradom ponikne v podzemlje. Rovi potekajo v več nadstropjih, povezuje pa jih vrsta brezen. Celoten podzemski sistem je dolg okoli 6,5 km in deloma urejen za turistični ogled. Najslavnejši prebivalec gradu je bil gotovo vitez Erazem Predjamski, ki se je v 15. stoletju uprl cesarski samovolji. O njem danes živijo številne legende, ki ga na eni strani poveličujejo kot strastnega, lepega, plemenitega viteza, na drugi prikazujejo pa kot razbojnika, roparskega viteza.

Grad je dostopen samo z ene strani, toda legenda pravi, da se je razbojniški Erazem oskrboval s hrano in pijačo skozi skrivni rov, ki iz starega gradu pripelje na površje. Medtem je cesarjeva vojska leto in dan zaman oblegala njegov grad. Erazem je podlegel šele zaradi zvijače nasprotnikov in podkupljivega služabnika. Danes se z zgodovino gradu in njegovih nekdanjih lastnikov obiskovalec lahko seznani v vhodnem stolpu. Med opremo v ostalih delih gradu je prikazan izbor originalnih predmetov, pa tudi kopije in modele. Najbolj bogato je opremljena viteška soba, v jedilnici pa obiskovalec spozna grajsko življenje v pozni gotiki. V renesančni dvorani tretjega nadstropja so razstavljene lovske trofeje zadnjega lastnika gradu, kneza Windischgrätza. Od maja do septembra lahko se obiskovalec lahko poda po slikoviti Jami pod Predjamskim gradom. Zaradi lege in ugodne temperature so v njej zanimivi prebivalci – kolonija netopirjev, zato vstop v jamo v času njihovega zimskega spanja ni mogoč.

Morda te bo zanimalo:   Samostan Sv. Naum na Ohridskem jezeru

Grad je bil prvič omenjen leta 1274, ko so prvotni gotsko oblikovani grad Luegg sezidali oglejski patriarh. Pod naravnim skalnim obokom visoko v steni so v velikanski duplini zgradili težko dostopen grad, ki ga je kasneje dozidala in preoblikovala družina Luegg, imenovana tudi vitezi Predjamski. Luegerji, kot so jih tudi imenovali, so bili deželnoknežnji fevdniki in vitezi Predjamski. Erazem Jamski se je kasneje pridružil kralju Matiji Korvinu, zaradi česar je tedanji avstrijski cesar ukazal tržaškemu glavarju baronu Gašperju Ravbarju, naj roparskega viteza Erazma pokori. Po dolgotrajnem obleganju predjamskega gradu so Erazma leta 1484 s pomočjo zvijače ubili, grad pa je padel pod upravo plemenitih Oberburgov in Purgstallov.

Leta 1567 je dal nadvojvoda Karel Predjamo v najem baronu Janezu Cobenzlu, ki je grad dvajset let kasneje odkupil. Že leta 1570 je grad dozidal in preuredil ter zgradil renesančno poslopje, stisnjeno ob navpično steno pod jamskim gradom. V takšni obliki se je grad obdržal do danes. Leta 1810 je Predjamo podedoval grof Mihael Coronini-Cronberg, od leta 1846 do konca druge svetovne vojne pa je bil grad last rodbine Windischgrätz. Po vojni je bil grad nacionaliziran, v njem pa je bil urejen muzej, ki je odprt do danes, v njem pa je prikazano srednjeveško življenje graščakov in arheološka zbirka s predmeti, ki so jih našli v predjamskih podzemnih sistemih in pričajo o navzočnosti človeka vse od neolitika. Razstavljeno je tudi gradivo o lastnikih gradu, orožje, pohištvo in lovske trofeje. Nadvse ga priporočam kot družinski izlet, posebej poleti ko se pred gradom odvija znani Erazmov viteški turnir, ki privabi mnogo obiskovalcev. Prireditev pričara nekdanje življenje v gradu in ob njem.

Kontakt:

Postojnska jama d.d.
Predjama 1, 6230 Predjama
T: +386 5 700 01 00
W: https://www.postojnska-jama.eu/sl/
E: info@postojnska-jama.eu

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@vagabundo.si.