Muzeji so za mnoge prava paša za oči, za druge pač povsem postranska stvar. Kljub temu lahko rečemo, da bogata in edinstvena zgodovinska ter umetniška zapuščina zagotavljata, da je lahko obisk muzeja zelo zanimiva izkušnja. Slovenija ima lepo število muzejev, ki so zanimivi za vse okuse in če vas pot zanese na slovensko obalo, nadvse priporočam ogled Pomorskega muzeja v Piranu. Sedež ima v mogočni dvonadstropni klasicistični palači Gabrielli, zgrajeni sredi 19. Stoletja tik ob piranskem mestnem pristanišču. Palača je bila rezidenca Pierfeliceja Gabriellija, uglednega Pirančana, ki je bil leta 1848 izvoljen za župana Pirana. V tej palači se je kasneje rodil tudi drugi ugleden Pirančan, znani zgodovinar, pisatelj in diplomat Diego-De Castro. Palača s trikotnim tlorisom in nedograjenim severnim krilom se na južni strani zaključuje z okroglino, po kateri so jo nekdaj imenovali La Rotonda. Poleg čudovitega in izrazito značilnega klasicističnega pročelja jo odlikuje izjemen arhitekturni značaj notranjosti. Ta se kaže predvsem v kamnitem stopnišču z mogočnimi stebri in stenskimi poslikavami ter štukaturami. Zanimiv je tudi pogled na piransko pristanišče med prehodnimi sobanami muzeja. Prve zbirke so nastale takoj po ustanovitvi Mestnega muzeja Piran, ustanovljenega leta 1954, v njem pa so začeli preučevati ter zbirati materialno kulturno dediščino slovenskega pomorstva in z morjem povezane gospodarske panoge (solinarstvo, ribištvo, pomorsko trgovino …), vezano na pomorstvo. Muzej upravlja tri dislocirane enote: Muzej solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline, etnološki spomenik Tonina hiša v Svetem Petru in Ulični muzej Izola. Mestni muzej Piran je bil leta 1967 preimenovan v Pomorski muzej \”Sergej Mašera\” Piran, po slovenskem poročniku bojne ladje Jugoslovanske kraljeve mornarice, kje je 17. aprila 1941, po kapitulaciji Jugoslavije, skupaj s tovarišem iz šolskih časov, srbskim poročnikom bojne ladje Milanom Spasićem, razstrelil in potopil rušilec \”Zagreb\”, da le-ta ne bi prešel v roke okupatorske italijanske vojne mornarice.
V pritličju zgradbe muzeja v palači Gabrielli je na poseben in nadvse izviren način predstavljena arheološka zbirka o pomorskih poteh in trgovini od prazgodovine do srednjega veka in zbirka naselbinskih ostankov s kopnega in iz morja. Tako so razstavljene antične arheološke najdbe iz jam na Tržaškem Krasu in s Slovenske Istre (Srmin pri Kopru, Kaštelir nad Kortami pri Izoli, Simonov zaliv, Fizine pri Portorožu, Lucija, Piran …), predstavljeni pa so tudi rimski arheološki predmeti, najdeni na področju številnih obmorskih vil rustik ob slovenski obali. Pod steklenim tlakom, ki simbolično ponazarja gladino morja, so torej na zelo izviren način razstavljeni antični in poznoantični predmeti. V nadaljevanju je prikazana etnološka solinarska zbirka, ki prikazuje postopek pridobivanja soli s pomočjo starih fotografij, maket, orodja in predmetov iz vsakdanjega življenja solinarjev. Omenjeno zbirko dopolnjuje etnološka ribiška zbirka, ki jo bogatijo številni ladijski modeli, orodja in pripomočki za zasebni in industrijski ribolov ter prikazi različnih načinov predelave rib. Gre za zanimiv predmetni in slikovni prikaz raznih ribiških pripomočkov kot npr. mrež, svetil in drobnega ribiškega inventarja, ena od vitrin pa prikazuje začetke morskega ribištva v antičnem obdobju. Nadvse zanimiva je osrednja zbirka o zgodovini pomorstva, postavljena v ˝piano nobile˝ in opremljena s posameznimi kosi pohištva, listinami in etnološkimi eksponati, ki ponazarjajo pomorstvo od srednjega veka do razpada avstro-ogrske monarhije.
Tu lahko obiskovalec občuduje izjemna likovna dela nekaterih pomembnih pomorskih bitk in tipe srednjeveških plovil, zbirko orožja, pomorske karte in stare ladijske inštrumente v nadaljevanju pa tudi nekatere zanimive osebne predmete pomorščakov (uniforme, fotografije …). Celotni zbirki dajejo poseben pečat razstavljeni številni Gruberjevi ladijski modeli iz delavnice jezuitskega patra Gabriela Gruberja, ki so jih uporabljali kot učila v njegovi šoli v Ljubljani. Omenjeni modeli predstavljajo različne tipe ladij iz različnih zgodovinskih obdobij, od galej do velikih jadrnic. Rojen je bil leta 1740 na Dunaju in je bil strokovnjak za hidrotehniko in arhitekturo, poznal pa je tudi osnove pomorstva in pomorske zgodovine. Leta 1769 se je zaposlil na Mehanični šoli v Ljubljani, kjer je poučeval matematiko, mehaniko, hidravliko in inženirske vede. Poleg ladjedelništva so na šoli spoznavali tudi delovanje pristaniških naprav in objektov, za pedagoško delo na šoli pa je bilo treba nekatera učila tudi izdelati. Tako so nastali tudi prej omenjeni in v muzeju razstavljeni ladijski modeli, ki naj bi jih izdelali v letih 1774–1783.
V nadaljevanju se obiskovalec muzeja lahko seznani z zbirko o avstro-ogrski vojni mornarici, ki se je začela načrtno razvijati šele po porazu Napoleonove vojske leta 1814. Med pomorščaki različnih narodnosti so bili tudi Slovenci, ki so bili vpoklicani kot vojn i obvezniki ali pa so se sami odločili za šolanje v pomorski stroki. V zbirki so razstavljeni zanimivi ladijski modeli, navtični predmeti, uniforme in osebni predmeti pomorščakov. Zanimiva je tudi zbirka Slovenski pomorščaki 1918–1945, ki govori o načinu življenja in kulturo slovenskih pomorščakov ter njihove življenjske zgodbe, ki so v obdobju od konca 1. do konca 2. svetovne vojne pluli v vojni ali trgovski mornarici Kraljevine Jugoslavije po kapitulaciji Jugoslavije, zgodbe pomorščakov, ki so služili v italijanski mornarici, ter tistih, ki so se vključili v mornarico NOV. Omenjena zbirka obiskovalcu prikazuje osebne predmete, ki so jih pomorščaki uporabljali, izdelovali ali pa so bili z njimi tesno povezani. Obiskovalec muzeja se lahko podrobneje seznani tudi z ladjedelstvom na obali Slovenske Istre, ki sodi med njene najstarejše gospodarske panoge saj njegove korenine segajo v 14. Stoletje. V zbirki je ladjedelstvo predstavljeno s fotografijami, modelom ladje v gradnji, ladjedelsko skrinjo z orodjem ter krmo ribiškega čolna batana v naravni velikosti. Zanimiv je podatek, da so v 19. stoletju v Piranu imeli kar tri ladjedelnice, ki pa so jih sredi stoletja preselili pod samostan sv. Bernadina v Portorožu. Tam so ladjedelski mojstri izdelovali in popravljali lesene ladje, od najmanjših ribiških čolnov do večjih tovornih in ribiških ladij.
V povezavi z zbirko o ladjedelstvu je prikazana tudi zbirka ladijskih polen, ki poleg mnogih predmetov, instrumentov in umetnin z odsluženih ladij sodijo med dragocene pomorske starine tudi ladijske polene (fr. la poulaine – ladijski kljun). To so dejansko lesene skulpture, ki so nekdaj krasile premce oziroma ladijske kljune vseh tipov lesenih ladij od preprostih ribiških čolnov do tovornih, bojnih in piratskih ladij. Pojav okraševanja ladijskih kljunov z raznimi figurami je prisoten skozi tisočletja in se je predvsem v severnoevropskih deželah ter Franciji in Angliji ohranil vse do danes. V današnjem času je seveda izgubil prvotni mistični oziroma religiozni pomen in povezavo s praznoverjem in tradicijo ter ima predvsem estetsko funkcijo. Piran se kot staro, nekdaj ribiško in solinarsko mesto ter eno od najstarejših slovenskih mest ponaša z izjemno zgodovino in ob njegovem obisku je Pomorski muzej Piran enostavno obvezna točka ogleda. Zanj si morate vzeti najmanj uro in si ga v celoti in podrobno ogledati. Zbirke so izjemno zanimive in nadvse poučne, v njem pa bodo uživali tudi otroci, ki bodo navdušeni predvsem nad maketami ladij. Obisk muzeja nadvse priporočam, prav tako pa njegovih dislociranih enot; spominske sobe Guiseppeja Tartinija, muzej solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline, etnološke zbirke Tonina hiša v Sv. Petru in muzejske zbirke o tradicionalnem ladjedelstvu in razvoju vodnih športov v skladišču soli Monfort v Portorožu.
Kontakt:
Pomorski muzej \”Sergej Mašera\” Piran
Cankarjevo nabrežje 3, 6330 Piran
T: +386 5 671 00 40
F: +386 5 671 00 50
E: muzej@pommuz-pi.si
W: http://www.pommuz-pi.si
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
- Foto: črtomir Rosić
- Uradna brošura oziroma vodnik po muzejskih zbirkah
- http://www.traven.si/index.php/turizem/turizem/galerije-muzeji/item/989-pomorski-muzej-sergej-masera-piran.html
- http://www.pomorskimuzej.si/
