Beograd, mesto na stičišču Evrope in Balkana

Beograd, mesto na stičišču Evrope in Balkana
Deli na:

Beograd je glavno in največje mesto Republike Srbije. Prva naselja na širšem območju Beograda datirajo še iz prazgodovinskih časov oz. iz obdobja prazgodovinskega naselja Vinče, 4800 let pr.n.št. Sam Beograd so ustanovili Kelti v 3. stoletju pr.n.št., še preden je postal rimsko naselje Singidunum, slovansko ime ˝Beligrad˝ pa se prvič omenja leta 878. Beograd je glavno mesto Srbije od leta 1405, v svoji zgodovini pa je bil glavno mesto različnih južnoslovanskih držav od leta 1918 do leta 2003, ter Srbije in Črna gore od leta 2003 do leta 2006. Mesto leži na sotočju Save in Donave v osrednjem delu Srbije, kjer se Panonska nižina združuje z Balkanskim polotokom. Iz popisa v letu 2002 je imelo mesto 1.670.000 prebivalcev in je največje mesto na ozemlju nekdanje Jugoslavije ter četrto najbolj poseljeno mesto v jugovzhodni Evropi, takoj za Istanbulom, Atenami in Bukarešto. Mesto ima v Republiki Srbiji status posebne ozemeljske enote s svojo lokalno samoupravo. Njegovo ozemlje je razdeljeno na 17 mestnih občin, kjer ima vsaka svojo lokalno oblast. Beograd zavzema 3,6% ozemlja Republike Srbije, v njem pa živi 21% vseh prebivalcev Srbije. Beograd je tudi gospodarsko središče in center srbske kulture, izobraževanja in znanosti. Zgodovinsko središče Beograda (današnja beograjska trdnjava) se nahaja na desnem bregu Save oz. na Balkanu, v sklopu mesta pa sta še Novi Beograd in Zemun, ki ležita na levem bregu reke Save oz. v Srednji Evropi. V središču Beograda na območju današnje ˝palate Albanija˝ je bilo med njeno gradnjo leta 1938 najdeno okostje neandertalca in mamuta, kar kaže na naseljenost Beograda tudi v prazgodovini. Kasneje se je na Balkanu pred okoli 7.000 leti razvila Vinčanska kultura, njeni ostanki pa se še danes nahajajo na obrobju Beograda v bližini naselja Vinče. Keltsko naselje iz III. stoletja pr.n.št. kmalu preide v roke Rimljanov in postane kolonija Singidunum, po razpadu rimskega cesarstva pa Beograd preide pod bizantinski nadzor. Pred prihodom Slovanov okoli leta 630 n. št., si je Singidunum lastilo veliko osvajalcev kot so Huni, Sarmati, Ostrogoti in Avari. Prvi zapis slovanskega imena ˝Beligrad˝ izhaja iz 878 leta oz. iz časa vladavine prvega bolgarskega cesarstva. Mesto je v naslednjih treh stoletjih vedno bilo predmet sporov med Bizantinskim cesarstvom, Madžarsko in Bolgarijo.

Mesto končno preide v last Srbov kot del Kraljevine Srema leta 1284. Prvi srbski kralj, ki je vladal Beogradu je bil Dragutin Stefan (1276-1282), vladar Kraljevine Srema, ki ga je prejel v dar od svojega očeta, hrvaško-madžarskega kralja Ladislava IV. Po njegovi smrti mesto zopet preide pod oblast Madžarske, vendar se v 15. stoletju zopet za kratek čas vrne pod srbsko vladavino. Po veliki Kosovski bitki leta 1389, srbski imperij začne razpadati in južni del zapade v roke Osmanskega cesarstva. Kljub temu se je sever države okupaciji dolgo upiral. Srbski despot Stefan Lazarević Beograd dobi od hrvaško-madžarskega kralja in rimskega cesarja Sigismunda Luksemburškega in ga leta 1405 razglasi za svojo prestolnico. Po njegovi smrti leta 1427 oblast nad mestom zopet prevzamejo Madžari. V naslednjih letih Beograd doživi hiter razvoj. Ponovno je utrjeno staro mestno obzidje in obnovljene so mnoge trdnjave, ki so mesto branile pred vpadi Turkov. V času vladavine Đurađa Brankovića sicer večina despotstva preide pod turški nadzor, sam Beograd pa pod zaščito madžarskih kraljev. Turki so Beograd ves čas želeli osvojiti, saj jim je predstavljal veliko oviro za nadaljnje osvajanje v smeri srednje Evrope. To jim je uspelo pod vodstvom Sulejmana Veličastnega in 28. avgusta 1521 mesto preide pod nadzor Osmanskega cesarstva. Porušeno in požgano mesto postopoma obnovijo in preoblikujejo v orientalsko mesto številnih minaretov. Njegova panorama je navduševala mnoge evropske popotnike tistega časa. Po desetletjih zatišja se mesto hitro razvija in postane pomemben sedež okrožja Smederevski Sandžak, znanem tudi kot Beogradski pašaluk. Mesto je privlačilo mnoge trgovce in prebivalce drugih narodnosti, kot so Turki, Grki Armenci, Romi in drugi. Beograd je postal več kot le mesto z islamsko arhitekturo, ter je že konec XVI. stoletja po svoji lepoti in velikosti zasenčil Budim, Sofijo, Sarajevo in Skopje ter mnoga druga mesta Osmanskega cesarstva. Iz tistega časa pričajo zapisi, da je v Beogradu bilo 273 muslimanskih verskih objektov, med največjimi in najlepšimi pa šteje ˝Batal džamija˝, ki so jo takratni potopisci primerjali z Hagia Sophia (Aja Sofijo). Nahajala se je na mestu današnje Zvezne skupščine ob njem pa je bilo pokopališče, kjer so bili pokopani pomembni turški veljaki.

Beograd je trikrat osvojila tudi Avstrija (1688-1690, 1717-1739, 1789-1791), a so si ga Turki s svojimi osvajanji vedno znova prisvojili. Mesto je pod njihovo oblastjo postal “Dar-ul-džihad” oz. trdnjava džihada, kot so ga takrat poimenovana Turki. V tem obdobju (1690 in 1737-1739) sta področje mesta zajeli dve veliki selitvi, v katerih se je več sto tisoč Srbov in Avstrijcev umaknilo na področje Habsburškega cesarstva oz. na področje Vojvodine in Slavonije. Med izmeničnim menjavanjem oblasti med Avstrijskim in Osmanskim cesarstvom se je spreminjala tudi podoba samega mesta. Vsaka oblast je verske objekte druge strani spreminjala za svoje potrebe in mnogo teh je bilo porušenih. Enako je bilo po prvi srbski vstaji leta 1806. Danes je edina priča vladavine Osmanskega cesarstva Bajrakli džamija na Dorćolu. Od leta 1841 ko je prestol iz Kragujevca v Beograd premestil Knez Mihajlo Obrenović je mesto postala prestolnica Kneževine Srbije. Ko je Srbija pridobila popolno neodvisnost leta 1878 in postala kraljevina je Beograd spet postal ključno mesto na Balkanu. Po prvi svetovni vojni in okupaciji s strani avstro-ogrske monarhije Beograd zopet doživlja hiter razvoj kot prestolnica Kraljevine Jugoslavije. Jugoslavija je 25. marca 1941 podpisala ˝trojni pakt˝ in se pridružila silam osi, zaradi tega pa so 27. marca 1941 v Beogradu sledile množične demonstracije in upor. Mesto je 6. in 7. aprila 1941 bombardiral nemški Luftvafe in ubitih je bilo 2274 ljudi. Močan bombni napad je zanetil ogenj v Nacionalni knjižnici Srbije v kateri je žal zgorelo na tisoče knjig in srednjeveških rokopisov. Jugoslavija je stopila v drugo svetovno vojno. Napadena in okupirana je bila s strani Nemčije, Italije, Madžarske in Bulgarije, okupatorjem pa so pomoč nudili Albanci in Hrvati. Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije je bilo sremsko predmestja Beograda (Zemun) pod sestavo neodvisne hrvaške države NDH, v Beogradu in osrednji Srbiji pa so nacisti podprli oblikovanje vlade Milana Nedića. Mnogi beograjski Judje, Romi, komunisti in drugi anti-fašisti ter borci za svobodo so bili odpeljani v taborišča Sejmište in Banjica. Nemški okupator je vršil mnoge likvidacije, medtem ko so zapornike večinoma aretirali srbski domači izdajalci v sestavi paznikov taborišča Banjica. Mesto so ob koncu druge svetovne vojne večkrat bombardirali tudi zavezniki, pravi boji za osvoboditev mesta pa so se začeli 13. in 14. oktobra 1944. Mesto je bilo dokončno osvobojeno 20. oktobra 1944 s skupnimi močmi Titove armade in Rdeče armada. V povojnem obdobju se je Beograd razvijal kot glavno mesto nove Titove Jugoslavije in je hitro prerasel v velik industrijski center. Leta 1951 se je začela izgradnja Novega Beograda, katerega so v začetku gradile prostovoljne mladinske delovne brigade iz vseh koncev Jugoslavije. Mesto je pridobivalo vedno večji ugled tudi v političnem svetu in prva konferenca neuvrščenih je potekala ravno v Beogradu leta 1961.

Morda te bo zanimalo:   Trogir, romansko-gotsko dalmatinsko mestece

V maju leta 1980 je v Beogradu pokopan tudi predsednik SFR Jugoslavije, Josip Broz Tito. Poleg skoraj vseh vodilnih svetovnih državnikov tedanjega sveta se je pogreba udeležilo tudi okoli 700.000 ljudi. V novejšem obdobju posebej pa po razpadu Titove Jugoslavije je Beograd doživljal veliko političnih pretresov. Tako so se 9. marca 1991 odvijale velike demonstracije proti režimu Slobodana Miloševića, ki jih je vodil opozicijski vodja Vuk Drašković. Sledilo je burno obdobje krize in po nepriznavanju rezultatov lokalnih volitev leta 1996 je opozicija v Beogradu ponovno organizirala večmesečne državljanske in študentske proteste proti Miloševiću. Po popuščanju Miloševičevega režima in priznanju rezultatov volitev je postal župan Beograda mladi opozicijski voditelj Zoran Đinđić. Kljub temu se življenje v mestu ni umirilo. Zaradi spopadov na Kosovu in etničnem čiščenju so mesto leta 1999 bombardira letala NATO pakta. Škoda na mestni infrastrukturi in stavbah je bila precejšnja. Med objekti so bile prizadete stavbe več ministrstev, stavba RTS, več bolnišnic, hotel “Jugoslavija”, stavba nekdanjega centralnega komiteja, RTV stolp na Avali in kitajsko veleposlaništvo v Novem Beogradu. Po volitvah 24. septembra 2000, Beograd zopet postaja prizorišče množičnih demonstracij, ki dokončno privedejo do padca Miloševića z oblasti. Zaradi vojn ki so divjale po sosednjih republikah nekdanje Jugoslavije in etničnega čiščenja, je v mesto prišlo iskal boljše življenje veliko število srbskih beguncev iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Kosova. Neuradno je prebivalstvo v Beogradu naraslo na več kot 2 milijona. Beograd je pomembno železniško in cestno stičišče pan-evropskega koridorja 10, ker pa se zraven tega nahaja ob sotočju dveh rek Save in Donave ima tudi status pomembnega mednarodnega rečnega pristanišča (pan-evropski koridor 7). Zelo pomembno pa je tudi mednarodno letališče “Nikola Tesla”. Na širšem območju Beograda, Smedereva in Pančeva, na bregovih reke Donave je locirano prostotrgovinsko območje. Beograd kot velemesto in prestolnica gosti številne kulturne prireditve, vključno s FEST (Mednarodni filmski festival), BITEF (Beograd International Theatre Festival), BELEF (Beogradski letni festival), BEMUS (Beogradske muzičke svečanosti), Beograjski sejem knjig, in Beograjski festival piva. Večina srbske filmske industrije se nahaja prav v Beogradu, in eden od najbolj znanih filmov posnetih ravno v Beogradu je film Emira Kustirice iz leta 1995 – Podzemlje. Film je osvojil zlato palmo na festivalu v Cannesu. Mesto je bilo eden od glavnih centrov jugoslovanskega “novega vala” z znanimi skupinami kot so Idoli, Ekatarina Velika in Šarlo Akrobata. Drugi zelo znani umetniki beograjskega roka sta legendarna Ribja čorba ter Bajaga in inštruktorji. V nekdanji Titovi Jugoslaviji in v devetdesetih letih je bilo mesto tudi središče turbo-folk glasbe. Danes je Beograd center srbskega hip hop scene z umetniki, kot so Beogradski Sindikat, Škabo, Marčelo in mnogi drugi.

Beograd ima tudi veliko gledališč, najbolj znani med njimi pa so Beograjsko narodno gledališče, Jugoslovansko dramsko gledališče, Zvezdara teater in Atelje 212. V Beogradu se nahajajo tudi Srbska akademija znanosti in umetnosti, Narodna knjižnica Srbije in Zgodovinski arhiv Beograd. Najbolj znan muzej v Beogradu je Narodni muzej ustanovljen leta 1844. Vsebuje zbirko več kot 400.000 razstavljenih eksponatov, vključno s številnimi tujimi mojstrovinami. Med tujimi turisti je zelo priljubljen Vojaški muzej v katerem so razstavljeni deli “nevidnega” letala F-117, katerega je med napadi NATO leta 1999 sestrelila jugoslovanska protizračna obramba. V muzej se prav tako nahaja več kot 25.000 drugih eksponatov, od katerih nekateri segajo v rimski čas. Podoben je ˝Muzej jugoslovenskog vazduhoplovstva˝, ki ima več kot 200 letal, od tega je 50 stalno razstavljenih. Nekatera letala v muzeju so edini primerki svoje vrste, kot so npr. Fijat G50. Etnografski muzej ustanovljen leta 1901 vsebuje več kot 150.000 predmetov iz podeželja in urbane kulture Balkana oz. držav bivše Titove Jugoslavije. Muzej sodobne umetnosti vsebuje zbirko okoli 8540 primerkov umetniških del iz Jugoslavije od leta 1900. Muzej Nikola Tesla ustanovljen leta 1952 hrani osebne predmete svetovno znanega znanstvenika Nikole Tesla, v njem pa hranijo tudi okoli 160.000 izvirnih dokumentov ter okoli 5700 drugih predmetov. Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih ustanov. Prvo srbsko Univerzo so uradno ustanovili 27. februarja 1905. Mesto ima ugled prestolnice zabave, ki ponuja živahno vsakodnevno in nočno življenje z mnogimi klubi. Najbolj prepoznavni so klubi na splavih ob obalah Save in Donave. Ljubitelji alternativne glasbe in kulture radi obiščejo klube kot so Akademija (Klub študentov na FLU – v kleti Akademiji za likovno umetnost) in KST (Klub študentov tehnike – v kleti Tehnične fakultete). Eden od najbolj priljubljenih krajev alternativne kulture v Beogradu je v SKC-ju (Študentski kulturni center) nasproti Beograđanke, ene od najbolj znanih stavb v Beogradu. V SKC-ju se odvijajo koncerti številnih znanih domačih in tujih skupin, kot tudi umetniške razstave in javne razprave ter diskusije. Tisti, ki se zavzemajo za bolj tradicionalno srbsko nočno življenje in ljubitelji stare glasbe, se lahko odločijo za noč na Skadarliji, starem boemskem delu mesta, kjer so se pesniki in umetniki zbirali že v poznih letih 19. stoletja in zgodnjih letih 20. stoletja. V Skadarski ulici in okoliških ulicah so nekatere izmed najboljših in najstarejših beograjskih restavracij. Na enem koncu četrti se nahaja tudi nekdanja najstarejša pivovarna v Beogradu, ustanovljena v prvi polovici 20. stoletja.

Morda te bo zanimalo:   Amsterdam: Prestolnica posebnih doživetij, romantike in skritih kotičkov

Beograd je definitivno športno mesto saj premore okoli tisoč športnih objektov, med katerimi mnogi zadostujejo potrebam skoraj vseh vrst športnih dogodkov. Ravno zato je Beograd v preteklosti gostil veliko pomembnih športnih dogodkov. Beograd je tudi dom dveh največjih in najuspešnejših športnih klubov v Srbiji, Partizana in Crvene zvezde, ki premoreta dva največja nogometna štadiona v Beogradu, Marakano (stadion, “Crvene zvezde”) in Stadion JNA (štadion “Partizana”). Novozgrajena Beogradska Arena se uporablja za sodobne koncerte (Eurosong), košarko in odbojko, medtem ko se športni center “Tašmajdan” uporablja za tekme vaterpola. Osrednji in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu je zagotovo nekdanji otok na reki Savi, Ada Ciganlija. Po njegovi povezavi s kopnim je narejeno umetno jezero, ki je eno od najbolj priljubljenih destinacij v vročih poletnih mesecih. Ada Ciganlija ima 7 km dolgo plažo in objekte za različne športe, vključno za golf, rokomet, nogomet, košarko, odbojko in tenis. Na voljo so tudi ekstremni športi kot so ˝bungee jumping˝ in smučanje na vodi. Na otoku je lepo poskrbljeno tudi za številne poti za kolesarjenje, hojo in tek. Zgodovinski predeli in stavbe Beograda so največje turistične atrakcije mesta, med katerimi so najbolj obiskani Skadarlija, Narodni muzej, Narodno gledališča, Zemun, trg Nikole Pašića, Milošev konak, Konak princese Ljubica, Terazije, Studentski trg, Kalemegdan, Knez Mihailova ulica, Dom narodne skupštine, Hram Svetog Save in Stari dvor. Poleg tega obstaja v mestu veliko parkov in čudoviti živalski vrt. Po mestu lahko obiskovalec občuduje mnogo spomenikov, muzeje, kavarne, restavracije in trgovine na obeh straneh reke Save. Zelo priljubljen, posebej med obiskovalci iz nekdanje Titove Jugoslavije je Mavzolej Josip Broza Tita (Hiša cvetja), Dedinje, Topčider in Košutnjak. Splača se tudi obiskati televizijski stolp na Avali, ki so ga po bombardiranju NATO sil obnovili leta 2008.¸Za promet v Beogradu lahko rečemo, da je kaotičen. Beograd ima samo eno avtocesto v smeri vzhod-zahod, ki čez most Gazela povezuje Novi Beograd s starim delom mesta, medtem ko nima nobene hitre ceste, ki bi povezovala predele v smeri sever-jug. Obstoječi mostovi ne zadostujejo potrebam vse večjega prometa.

Javni prevoz v Beogradu temelji na avtobusnih linijah, tramvaju in trolejbusu. Glavna železniška postaja mesto povezuje z drugimi evropskimi prestolnicami, kot tudi mnogimi drugimi mesti v Republiki Srbiji. Ker se mesto nahaja ob sotočju dveh velikih rek, Donave in Save, je v Beogradu več mostov, med katerimi sta najpomembnejša Brankov most in Gazela, ki povezujeta center mesta z Novim Beogradom. Najdaljši med njimi je Pančevački most, ki povezuje Beograd z Banatom. Luka Beograd se nahaja na reki Donavi in ​​je namenjena predvsem prevozu blaga, medtem ko je pristanišče na reki Savi namenjeno za turistične barke. Beograd je vedno bolj priljubljen tako med domačimi, kot tudi med tujimi turisti, zanj pa vsekakor priporočam vsaj 3 dni. Če želite poceni nastanitev priporočam preko spleta rezervacijo kakšnega stanovanja ali apartmaja, ki jih oddajajo v najem Beograjčani sami. Stanovanja so tako starejšega, kot novejšega tipa in ponujajo zelo komfortno nastanitev kot doma. Lokacije stanovanj so različne, dobite pa jih tudi za zelo ugodno ceno v strogem centru mesta. Podrobnosti si lahko ogledate na spletnih straneh http://www.beoapartman.com/. Seveda je v samem mestu in okolici tudi veliko hotelov v različnih cenovnih razredih in temu ustreznem udobju.

Kontakt:

Tourist Organization of Belgrade
Francuska 24, 11000 Belgrade, Serbia
T: +381 11 36 25 060, +381 11 36 25 064
E: tobsekretarica@tob.rs
W: http://www.tob.rs/

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@vagabundo.si.