Pustni krofi

Pustni krofi
Deli na:

Pustni krofi v svoji klasični različici z značilnim belo-rumenim obročem so nedvomno simbol pustnega časa. Okoli nastanka krofov kroži kar nekaj pripovedk, večina strokovnjakov pa meni, da so krofi povezani z dunajsko dvorno kuhinjo iz prve polovice 19. stoletja. Tako Dunajčani menijo, da je okusno pecivo iznašla pekovka Cäcilie Krapf, ki je okoli leta 1690 v svoji trgovinici ob vratih Peilertor izdelovala znamenite Cillijine kroglice, znane po celem Dunaju, ter jih v pustnem času polnila z vloženim sadjem. Poleg tega obstaja legenda, da je v daljni preteklosti nesrečno zaljubljena kuharica pripravljeno testo namesto v pečico pomotoma vrgla v vročo mast in tako iznašla krofe. Krofi so sprva bili le praznična pustna jed iz kvašenega testa, ocvrti na maslu, svinjski masti ali olju, nadev krofov pa je bila večinoma marmelada. Krofi so del tradicije tudi na Ptujskem in so nepogrešljiv spremljevalci pustnega časa. V tem času ne manjkajo v nobeni hiši, možno pa jih je dobiti tudi v vseh ptujskih pekarnah.

Sestavine
  • 1/2 kg moke
  • 2 – 3 dag kvasa
  • 10 dag presnega masla
  • 5 rumenjakov
  • 1/8 l domačega mleka
  • žlico sladkorja
  • 2 žlici ruma (lahko tudi domača slivovka)
  • 1 čajna žlička soli
  • ščepec muškatnega oreščka
Priprava

Za krofe vzamemo vedno najlepšo moko, jo presejemo ter postavimo na toplo, da se ogreje. Kvas zdrobimo v nekaj žlicah mlačnega mleka, dodamo žličko sladkorja, žličko moke, razmešamo ter pustimo, da vzhaja. Nato vlijemo kvas v skledo k presejani moki. S kuhalnico primešamo malo moke in pustimo, da vzhaja. Medtem mešamo v primernem lončku presno maslo, sladkor in rumenjake. Ko zmes naraste, prilijemo 1/8 l svežega surovega mleka, postavimo na štedilnik, da se počasi segreva, zavreti pa ne sme. Medtem ves čas pridno mešamo. Mešamo še tudi na hladnem prostoru in ko se nekoliko ohladi in je mlačno, vlijemo v moko h kvasu. Prilijemo še dve žlici ruma ali domače slivovke, dodamo ščepec muškatnega oreška, v moko pa damo 1 kavno žlico soli. Moko zmešamo med kvas in mleko ter testo dobro stepamo s kuhalnico.

Morda te bo zanimalo:   Bučna juha

Stepamo ga 1/4 do 1/2 ure. Pri tem testa ne dvigujemo preveč, ampak ga s kuhalnico bolj sekamo. Testo za krofe naj bo nekoliko mehkejše kakor navadno kvašeno testo. To pa zato, da bodo krofi lepši in lažji. Dobro stepeno testo pokrijemo s prtičem in postavimo na topel prostor, da vzhaja. Vzhajano testo stresemo na malo pomokano desko, ga rahlo razvaljamo za pol prsta debelo, nato izrežemo s krapovim obodcem krofe. Na sredo vsakega krofa damo pol žličke goste marmelade (marelične ali jabolčne) in čez položimo drugim izrezan krof, ob robu malo pritisnemo, zopet izrežemo z obodcem.

Nato krofe polagamo po dva prsta narazen na prt, ki smo ga potresli z moko, jih pokrijemo z drugim prtom ter pustimo vzhajati. Dobro je, da že na pol vzhajane obrnemo, da vzhaja še po drugi strani. V kozico damo toliko masti, da je raztopljene za dva prsta visoko. Ko se dobro segreje, jo potegnemo h kraju štedilnika in polagamo vanj dobro vzhajane krofe tako, da pride zgornja stran v mast. Peči jih ne smete preveč naenkrat, ker se potem težko obračajo. Ko damo krofe v mast, jih prekrijemo, da po eni strani zarumenijo, nato jih obrnemo in ne pokrijemo več. Lepo zarumenele in pečene krofe vzamemo iz masti in damo na cedilo, da se odcedijo. Nato jih položimo na krožnik ali skledo, jih pretresemo s sladkorjem ter serviramo tople ali mrzle. Iz enakega testa lahko pripravimo ˝treske˝. Testo razvaljamo na cm debelo in razrežemo na pravokotnike. V pravokotnik naredimo dve zarezi. Pustimo vzhajati in pečemo na enak način kot krofe.

Viri:

  • Metličar Mojca v sodelovanju z društvi kmetic, podeželskih žena, deklet in gospodinj, Bogastvo okusov podeželja, društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, Ptuj 2014
  • Foto: Boris Farič
  • http://www.las-bogastvopodezelja.si

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@vagabundo.si.