Stopića pećina je ena od najzanimivejših rečnih pečin v Srbiji. Nahaja se na severovzhodni strani planote Zlatibor, med vasema Rožanstvo in Trnava oz. le kakšnih 30 km od Užic in turističnega centra Zlatibor. Pred časom je bilo končana prva faza opremljanja pečine z razsvetljavo in njene celovite vključitve v turistično ponudbo Zlatiborja. Do pred kratkim so obiskovalci lahko do pečino dostopali le po strmih gozdnih poteh, danes pa je do nje lepo urejena zidana kamnita pot z varnostno kovinsko ograjo. Tudi dostop do večjega parkirišče pred pečino (za približno 20 avtomobilov) je z magistralne ceste Zlatibor – Sirogojno lepo označen. Sicer asfaltirana cesta vodi skozi gozd, a je malo ožja ter se dva avtomobila malo težje srečata. Pečina je dobila ime po malem naselju Stopići, ki spada k vasi Rožanstvo. Prve pisane podatke o ˝Stopića pečini˝ je podal Radosav Vasović (1868-1913) leta 1901, član Srbskega geološkega društva, prve speleološke raziskave pa je objavil veliki srbski geograf, antropolog, akademik, raziskovalec in ustanovitelj znanstvene speleologije Jovan Cvijić (1865-1927). Pečino je podrobneje opisal v svojih zapiskih iz leta 1909 in leta 1913. Nadaljnje raziskovanje je izvedel dr. Radenko Lazarević v letih od 1984 do 1986, ki je tudi zbral najobširnejše podatke o pečini. Kot sem že omenil, gre za rečno pečino, skozi katero teče Trnavski potok, sestavljena pa je od treh speleoloških in hidroloških sistemov oz. horizontov (periodno poplavljen, rečni horizont in najmlajši, horizont razpok). Stopića pečina je brez svojega najmlajšega sistema dolga 1.691,5 m kjer pokriva površino od 7.911,5 m2 in ima prostornino več kot 120.000 m3. Pečina ima impresiven vhod z desne strani reke Prištavice, ki se nahaja na 711,18 m.n.m. (nadmorske višine), širok pa je 35 m in visok 18 m. Apnenčasti sloj v pečini datira iz dobe triasa in je debel več kot 100 m. Klima v pečini je pod vplivom zunanje klime kar pomeni, da je pozimi je hladno, poleti toplo. ˝Stopića pečino˝ sestavlja pet povezanih podzemnih dvoran (svetla dvorana, temna dvorana, velika dvorana s kadmi, kanal s kadmi in rečni kanal).
 |
 |
Za obiskovalce je odprt vhodni del pečine v dolžini nekaj sto metrov in zavzema ˝svetlo dvorano˝, ˝temno dvorano˝ in ˝veliko dvorano s kadmi˝.Turistični del pečine ima nekaj atraktivnih elementov, kot so široki vhod, dugure (odprtine na stropu), slap ˝Izvir življenja˝ in vrsto lehnjakovih kadi (lehnjak lehnják-a [tudi lǝh] m (á) lahka luknjičava apnena kamnina). Lehnjakove kadi so res posebnost in predstavljajo zaščitni znak pečine, nastale pa so z nalaganjem apnenca. Nadvse zanimiv je nastanek ˝Stopića pećine˝. Nekoč se je v dolini vasi Trnava nahajalo naravno jezero, katerega površinske vode so prehajale v potok Prištavico. Že takrat je del jezera pronical skozi ponor Pećinica (manjše brezno) na 810 m.n.m, ki je sedaj suh in prepreden z jamskimi okraski, dolg pa je približno 25 m. Z tektonskimi premiki so se v tleh pojavljale vedno nove razpoke oz. brezna in jezero je izteklo skozi sedanji ponor na 780 m.n.m ter tako ustvarilo Trnovski potok. Občasno se zgodi, da se ponor zamaši in jezero se v manjši obliki ponovno pojavi. Vode Trnovskega potoka so sčasoma skozi obdobja ustvarile nadvse zanimive podzemne dvorane in jamske oblike ˝Stopića pećine˝. Kanal s kadmi je iz starejšega obdobja in ima manj vode. To je predel stare struge potoka, ki je s spreminjanjem toka v nižje ležeče predele apnenčaste strukture, ostal brez večine vode. V času nalivov in visokega vodostaja, skozi ta predel voda napolni lehnjakove kadi in se preliva preko njihovih robov. Kanal s kadmi je na vrhu povezan s Pećinicom in je prehoden v dolžini okrog 500 m ter se končuje nad veliko dvorano z lehnjakovimi kadmi. Rečni kanal je zelo aktiven skozi vse leto saj skozi njega teče Trnavski potok. Dolg je približno 800 m in se konča z lehnjakovim toboganom in kaskadami višine do 10 m. Voda se bučno preliva po kaskadah ustvarjajoč slapove na koncu pa konča v impresivnem in bučnem slapu ˝Izvor života˝ (9,44 m). Od oglušujočega hrupa padajoče vode pa se s sogovornikom težko pogovarjaš, zrak pa napolnjuje hladna meglica.
 |
 |
Kanal ponora Trnovskega potoka in rečni kanal ˝Stopića pećine˝ sta ločena s podvodnim sifonom, ki pa je prehoden. Leta 1984 so ga raziskala češki speleologi s posebno speleološko potapljaško opremo. Z merjenjem pretoka vode so ugotovili, da se skozi ˝Stopiće pećino˝ pretoči 3× manj vode kot skozi ponor Trnovskega potoka, zato sklepajo, da na nižjih ravneh jamskega kompleksa obstaja še več kanalov in morda tudi podzemnih dvoran. Predvidevajo tudi, da se skozi njih voda izliva v potok Prištavicu. Glavni vhod v ˝Stopića pećino˝se začne s ˝svetlo dvorano˝, ki je visoka 18 m, široka 35 m, prehod skozi omenjeno dvorano pa je dolg 75 m. Na vsakega obiskovalca pusti velik vtis že s svojo prostranostjo in višino ter značilnimi kraškimi oblikami, na stropu pa so lepo vidne odprtine (dugure). Skozi omenjeno dvorano Trnavski potok zapušča jamski sistem skozi plitvo gramozno korito oz. bližnji gozd, pri tem pa formira nekaj manjših in malo večjih slapov, ter se v nadaljevanju izliva v reko Prištavicu. Iz ˝svetle dvorane˝ je v nadaljevanju preko lesenega mostu, vhod v namenoma slabše osvetljeno ˝temno dvorano˝, ki obiskovalcem dočara podzemni svet, kot ga vidijo speleologi. Dvorana je dolga kakšnih 100 m in je najvišja med vsemi podzemnimi objekti v pečini. Njena najvišja točka je okrog 25 m, njena tla pa so pogosto poplavljena. Na koncu ˝temne dvorane˝ se nahaja novi most in vhod v dvorano z atraktivnimi lehnjakovimi kadmi, ki so nastale z nalaganjem apnenca. Nekatere kadi merijo v dolžino tudi do 12 m, širino do 5 m in globino do 7 m, ter s tem povsem izstopajo od podobnih v Srbiji. Desno od lehnjakovih kadi vodi pot do že omenjenega podzemnega slapa ˝Izvor života˝. Ob njem se obiskovalec zadržuje največ časa, saj je pogled prav veličasten. V kolikor vas pot zanese na Zlatibor in Sirogojno, je obisk ˝Stopića pećine˝ obvezna destinacija. Delovni čas je od 10. do 18. ure, vstopnina pa znaša 150 din (1,30 €) za odrasle in 100 din (0,9 €) za otroke. V bližini pečine se nahaja tudi ˝Tošina banja˝, ki je znana tudi kot ˝Banja vapa˝. Gre za izvir zdravilne mineralne vode, ki ima blagodejno delovanje na oči oz. vid.
Kontakt:
Turistička zajednica Zlatibor
Miladina Pećinara 2, 31315 Zlatibor
T: +381 (0) 31 841-646, +381 (0) 31 848-015, +381 (0) 31 848-415
E: zlatibor@zlatibor.org.rs
W: www.zlatibor.org.rs
E: info@zlatibor.org.rs
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
