Veličastna Donava

Reka Donava je kot druga najdaljša reka v Evropi prežeta s čudovito naravno in izjemno kulturno dediščino, za ljudi ob njenem nabrežju pa je vedno predstavljala vir življenja. S svojim celotnim porečjem je oblikovala eno najbolj očarljivih pokrajin in že stoletja velja za zibelko kulture in civilizacije. Njeni poplavni gozdovi, rečni rokavi, mrtvice in pestra kulturna krajina so življenjski prostor številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zaradi česar ima območje številne nacionalne in mednarodne naravovarstvene statuse. Od izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije do svojega izliva v Črno morje prepotuje 2857 kilometrov in teče skozi samo osrčje Evrope. Donava je res posebna reka, saj prečka kar deset držav in med njimi štiri glavna mesta (Dunaj, Bratislava, Budimpešta, Beograd). Večina reke je plovne in ponekod dosega širino 1,5 kilometra in globino tudi do osem metrov. Mogočno Donavo dejansko sestavlja ogromna mreža vodotokov, razporejenih skoraj po celotni evropski celini, ki povezujejo kar 19 držav s 83 milijoni prebivalcev. To jo uvršča med najbolj mednarodno reko na Zemlji, pri tem pa razkriva čudovita bogastva in čarobna presenečenja. Donava na svoji poti namreč prečka mogočne pokrajine in starodavna kraljestva, po njihovih sledeh pa je danes mogoče občudovati slikovite samostane in razkošne gradove ter čudovita srednjeveška mesta.

A če hočemo slediti spremenljivi in edinstveni reki moramo začeti na samem vrhu, več kot 4000 metrov nad morsko gladino, kjer leži švicarska gora Piz Bernina. To je najvišja točka v rečnem sistemu Donave, kjer je v obliki ledu ujetih kar 800 milijonov ton vode. Pompozen 7 kilometrov dolg in 250 metrov globok ledenik Moreratsch je večino leta pokrit z ledom, na vznožju ledenika pa teče reka, ki predstavlja začetek njenega rečnega sistema. Več kot četrtina vode, ki jo vsebuje reka Donava namreč izvira ravno izpod slikovitega gorovja Alp. Spomladi postane neustavljiva sila narave, ki napaja rečni tok po vsej celini, vse do Črnega morja. Njena pot se torej prične le nekaj kilometrov stran v dolini pod talečim se ledenikom, kjer se staljena reke združi s številnimi potoki in pritoki. Izvirni del Donave tvorita dva potoka v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije, Breg in Brigach. Potok Breg izvira blizu kraja Furtwangen na nadmorski višini 1078 metrov in ker daljši od Brigacha, se ga običajno navaja kot izvir Donave. Potoka se zlijeta pri slikovitem srednjeveškem kraju Donaueschingen, kjer je v osrednjem parku postavljen čudovit vodnjak iz 19. stoletja Donauquelle in simbolizira tradicionalni izvir Donave. Pritoki Donave pritekajo z vseh koncev njenega rečnega sistema in potujejo skozi najrazličnejše habitate. Nekatera skrivajo prava čudesa in so z vidika ohranjanja biotske raznolikosti uvrščene med področja s posebnimi naravovarstvenimi režimi.

Nasploh se ljudje že tisočletja naseljujejo ob rečnih bregovih in tudi ob veličasni Donavi lahko ob njeni poti že od samega izvira zasledimo mnoge vasi, kmetijske površine in mesta. Pri tem so ljudje skozi stoletja ukrotili reko z ravnanjem in regulacijo ter tako preprečujejo letne poplave. A kljub vsemu tudi tu obstajajo divja območja. Pred samim Dunajem, prestolnico Avstrije leži nacionalni park Donau-Auen, ki je eno do pomembnih območjij varovanih gozdov in mokrišč na bregovih Donave. Gre za eno največjih poplavnih ravnic Donave v srednji Evropi, ki se razprostira na 93 kvadratnih kilometrih. Tu živijo neverjetna bitja oz. več kot 700 vrst rastlin, več kot 30 sesalcev, 100 vrst gnezdečih ptic, 8 plazilcev, 13 vrst dvoživk in približno 50 vrst rib. Med najbolj znanimi in tudi ogroženimi prebivalci mokrišč nacionalnega parka so donavski pupek (Triturus carnifex), močvirska sklednica (Emys orbicularis), riba belica (Leucaspius delineatus), orel belorepec ali jezerski orel (Haliaeetus albicilla), vodomec (Alcedo atthis) in evropski bober (Castor fiber). Glede na raznolikost žuželk, ki živijo tako na kopnem kot v vodi in na drugih nevretenčarjih, je skupno število vrst v narodnem parku Donau-Auen ocenjeno na vsaj 5000.

Ko Donava prečka Nemčijo, Avstrijo in Slovaško, je na polovici svojega izjemnega potovanja in počasi preide v Panonsko nižino, ki jo obdajajo Alpe, Dinarsko gorstvo in Karpati. Tu doseže slikovito Budimpešto, veličastno prestolnico Madžarske, ki svoj obstoj dolguje prav reki Donavi. Priča je bilo vzponom in padcem imperijev, od Rimljanov do križarjev. V Budimpešti, ki je vir kulturnega navdiha že stoletja in je še vedno tako pomembno kot nekoč, se prepletata umetnost in romantika, veličastna arhitektura s kar sedmimi mostovi. Pomen Donave za življenje v Budimpešti je torej jasen, a to ni vse saj obstaja nekaj skritom očem. Gre za jamo Molnar Janos, starodavno čudo, ki leži tik pod Budimpešto in povezuje Donavo z zadnjo ledeno dobo. Skriti tolmun so začeli sistematično raziskovati šele v 50. letih 20. stoletja po iznajdbi primerne potapljaške opreme. Kristalno čista voda že tisočletja pronica skozi skale v jamo, ki je dolga skoraj šest kilometrov. Znanstveniki so ugotovili, da več kot milion litrov vode na dan počasi steče skozi jamo in napaja podzemno jezero, ki je skozi kanal pod termami Lukacs povezan z Donavo. Na Madžarskem se Donava zdi počasna, a je še vedno zmožna prikazati povsem divjo čarovnijo. V enem od srednjih pritokov Donave živi žival odgovorna za enega najbolj osupljivih naravnih pojavov na Zemlji. Gre za populacijo žuželk, ki se skrivajo pod vodo do tri leta, njene ličinke pa se spremenijo v ene največjih enodnevnic na svetu. Te se ponavadni izležejo v par dnevih v juniju, ko se voda otopli, in spremenijo nebo nad donavo v veličasten paritveni ples z več milioni enodnevnic, ki se parijo v skupinah. Dogodek je bil nekoč pogost v številnih predelih Donave, zaradi onesnaževanja in izgube habitatov pa je žal vse redkejši. Na tej stopnji so se Donavi pridružili njeni največji pritoki Drava, Tisa in Sava, njen rečni tok pa je zdaj skoraj trikrat večji. Omenjeno območje skriva prava čudesa in je z vidika ohranjanja biotske raznolikosti uvrščeno med področja s posebnimi naravovarstvenimi režimi. Med njimi je tudi območje naravovarstvenega projekta Mura, Drava in Donava (MDD), ki tvorijo rešilno linijo enega najdragocenejših rečnih koridorjev v porečju Donave.

Gre za prvo 5-državno biosferno območje na svetu v sklopu Unescovega programa Človek in biosfera (UNESCO MAB-ICC), ki je postalo največje rečno biosferno območje v Evropi in obsega kar 930.000 hektarjev ob Muri, Dravi in Donavi. Omenjeno območje je med največjimi ohranjenimi naplavnimi (aluvialnimi) kompleksi v Evropi, ki se razteza vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, Sloveniji, Madžarski, Srbiji in na Hrvaškem. Območje obsega več kot 700 kilometrov prosto tekočih rek z izjemno naravo in kulturno dediščino Evrope in sveta. Omenjeno čezmejno biosferno območje je bogato z redkimi habitati, kot so veliki poplavni gozdovi, rečne struge z naravnimi strmimi peščenimi in gramoznimi brežinami, stranski rečni rokavi in mrtvice ter zaledja s tradicionalno kulturno krajino. V njih živi največja populacija orlov belorepcev v Evropi, tam so gnezdišča številnih ogroženih vrst ptic, kot so breguljke, male čigre in črne štorklje, prav tako so tam bivališča bobrov in vider ter številnih v evropskem merilu redkih rib, kot je jeseter. Ob omembi tega biosfernega območja ne moremo brez omembe znamenitega naravnega parka ˝Kopački Rit˝, ki je bil ustanovljen leta 1967 in pokriva veliko območje ravnic med sotočjem rek Donave in Drave. Gosti največje in najbolje ohranjene gozdove vrb v porečju Donave, ki je poplavljeno tudi do tri mesece na leto. Doslej so tod zabeležili 300 vrst ptic, vključno s 50 gnezdečih parov orla belorepca, Kopački Rit pa je tudi drugo najpomembnejše območje ribjega drstenja, takoj za delto Donave.

V nadaljevanju me moremo mimo omembe reke Save, najdaljše reke v Sloveniji, ki po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso). Sava, ki se marsikdaj navaja tudi kot severna meja Balkanskega polotoka, ponuja povsem drugačno izkušnjo. Njeni pritoki se v zgornjem delu stekajo iz izvira in alpskih dolin, nato pa se v panonski nižini končno združijo v veličastno reko Donavo. Za razliko od reke Mure ob zgornjem in srednjem toku reke Save ni obsežnejših obrečnih logov in poplavnih gozdov. Povsem drugače je ob spodnjem toku, kjer so dolvodno od Siska zlasti na hrvaškem (levem) bregu reke ohranjeni obsežni kompleksi logov in poplavnih gozdov z bogatim živim svetom. Najobsežnejši so na Lonjskem polju od vasi Gušće do Stare Gradiške in so vključeni v naravni park Lonjsko polje (507 km2). Večina zavarovanega območja je izpostavljena pogostim poplavam in služi kot izjemno učinkovit zadrževalnik poplavnih voda. Pomemben je tudi kot bivališče vodnih ptičev in je vključen v ramsarski seznam mednarodno pomembnih mokrišč. Prevladujejo obsežni gozdovi hrasta doba (Quercus robur), v parku pa je tudi vas Čigoč, ki so jo 1994 razglasili za evropsko vas štorkelj, saj v njej gnezdi okoli 200 štorkelj – več kot ima vas prebivalcev.

Nekoliko južneje, v gozdovih Bosne, ima en pritok v porečju Donave povsem drugačen vir. To je čarobni vodni svet kjer kristalno čisto vodo napajajo podvodni izviri in ga prežemajo mnoge stare legende. Ena od legend pravi, da so bili Rimljani nad lepoto reke tako osupli, da so jo poimenovali Una, kar pomeni ”edina”. Gre za Voda te posebne reke z majhnimi slapovi in tolmuni se zdi kristalna, a je na dnu polna raztopljenih mineralov in apnenca. Ko voda teče čez mah in druge rastline, ta naravna spužva vsrka raztopljene minerale, pri tem se strjuje in veča ter časoma nastanejo novi slapovi zato je prizor prav pravljičen. A niso vsi občudovanja vredni prizori samo nad vodo. Izvir Une je bogat s hranili in kisikom zato je idealen za zbiranje in nabiranje hrane. Tod je v hitrih in hladnih vodah reke mogoče zaslediti jate mren (Barbus barbus), ki plavajo z gracioznimi lipani (Thymallus thymallus) in zaposlenimi potočnimi potrvmi (Salmo trutta). V teh sladkih vodah se drstijo tudi številne druge ribe. Med njimi je tudi sulec (Hucho hucho), ki je izredno redek in zraven Une poseljuje le čistejše reke na Balkanskem polotoku. Skriti izvir v porečju Donave zaradi biotske raznolikosti nudi številne možnosti za življenje, sama lepota in spokojnost reke pa je sama po sebi nagrada.

V nadaljevanju reka Donava pripotuje do zadnje prestolnice. To je Beograd v Srbiji, kjer je reka  široka skoraj kilometer in s pretokom 5,5 milijona litrov na sekundo. Zdaj mogočna reka teče proti meji z Romunijo, na njeni poti pa jo čaka ena zadnjih večjih znamenitosti. Gre za znamenito sotesko skozi južna pobočja Karpatov Džerdap, ki je dolga kar 144 kilometrov, a ponekod le 150 metrov široka. Več tisočletij je moral ves rečni promet skozi to presunljivo ozko sotesko, imenovano tudi Železna vrata, ki je bila v preteklosti z visokimi pečinami znana po hitrih brzicah in vrtincih. Prečkanje s plovilom je bilo tod izjemno nevarno saj so skalne struge in z njimi povezane brzice naredile sotesko kjer je bil prehod za ladijski promet zahteven tudi za najbolj izkušene krmarje. V 70. letih 20. stoletja se je ta predel Donave za vedno spremenil, saj so inženirji obrzdali moč reke in za eno največjih hidroelektrarn v Evropi zgradili mogočen jez Džerdap (Đerdap). Ta izjemni inženirski podvig proizvaja kar 5,5 milijona megavatov elektrike, od nje pa je odvisnih kar 25 milijonov ljudi v Romuniji in Srbiji. Soteska Džerdap je ravzaprav sestavljena rečna dolina, sestavljena iz štirih sotesk (Gornja klisura, Gospođin vir, Veliki in Mali kazan ter Sipska klisura), ločenih druga od druge po grapah. V Gospođin viru so izmerili eno največjih globin reke na svetu (82 m). Pečine kanjona v Kazanu so visoke približno 300 m, medtem ko je struga v tem delu zožena na že omenjenih 150 m. Teren je gorat (gora Miroč) s številnimi jamami, soteskami, depresijami, kraškimi izviri in jezeri. Obstaja več odličnih naravnih razgledišč, kot sta Veliki štrbac in Mali štrbac na Miroču, nad Kazansko sotesko. Njen desni breg od trnjave Golubac pa vse do omenjenega jezu je proglašen za Narodni park Džerdap, ki je posejan s številnimi naravnimi in kulturnimi vrednotami, ki so vključene v poseben varstveni program. Med njimi je znameniti Lepenski Vir, 11.500 let staro arheološko najdišče z izjemno pomembnimi sledovi naselbine in življenja mezolitskih in kasneje neolitskih ljudi.

V parku živi približno 1100 rastlinskih vrst, od katerij je 15 vrst takšnih, ki jih najdemo le na Balkanu. Te so npr. Pančićev javor (Acer hyrcanum) in nekatere vrste mačeh (Viola tricolor), divji timijan (Thymus serpyllum) in travniška bilnica (Festuca pratensis). V parku živi tudi 150 vrst ptic, širše območje parka pa naseljujejo tudi druge redke vrste. Leta 2018 je po stotih letih na jezeru v bližini elektrarne pristala skupina kodrastih pelikanov (Pelecanus crispus), njihov najbližji habitat pa je delta Donave. Tako so južno od parka opazili tudi gnezditvene pare beloperutih čiger (Chlidonias leucopterus), ki so npr. v osrednji Srbije že izumrle. Opazili so tudi gnezdišče rumenonogega galeba (Larus michahellis), katerih gnezda v Srbiji niso opazili že od okoli leta 1900. Veličasna Donava pod jezom Džerdap teče v nižine Romunije in Bolgarije, v teh vodah pa živi prava pošast globin na katero ima jez zelo velik vpliv. To je beluga (Huso huso), vrsta jesetra, ki lahko živi več kot sto let in zraste do šest metrov in je najbolj slaven zaradi svojih jajčec (iker). Prodajajo se kot luksuzen kaviar, ki ga izvažajo v vse dele sveta. Pri tem lahko omenimo, da je ta mogočna riba do izgradnje jezu na Džerdapu zaplavala tudi do zgornjega toka Donave. Kot ena večjih rek, ki se zlivajo v Črno morje je veličasna Donava pomembno drstišče jesetra, a jim obsežen ribolov, onesnaževanje in gradnja jezov preprečujejo dostop do drstišč višje ob reki. Ta rečni velikan je zato skoraj izginil in velja danes za eno najbolj kritično ogroženih vrst na Zemlji kot katerakoli druga vrsta na svetu.

Za Donavo v nadaljevanju napoči zadnja faza njenega epskega potovanja in je doživi svojo največjo preobrazbo. Ko prečka Romunijo se ta mogočna reka končno osvobodi in tvori t.i. delto Donave, ki je z več kot 5000 kvadratnimi kilometri največje neprekinjeno mokrišče v Evropi. V celoti je dostopno zgolj s čolnom, njeni ozki in številni kanali pa prečkajo obrečne gozdove starih vrb in topolov. Zlivajo se v sladkovodna močvirja prepredena s trstičjem in ogromna jezera, prekrita z lokvanji. To je eden najmanj poseljenih krajev v Evropi, kar omogoča življenski prostor številnim prosto živečih vrst. Tod živi več kot 5000 živalskih in rastlinskih vrst. Delta Donave je pomembna za ptice vsega sveta, saj se nekatere pridejo parit vse iz Afrike in Azije. Med njimi je tudi izjemni rožnati pelikan (Pelecanus onocrotalus), ki je v delti Donave našel svoj dom, saj v gnezditvenem obdobju lahko tu najdemo okrog 17.000 parov za razmnoževanje, ker je več kot 50% populacije. To je največja kolonija zunaj Afrike, njihovo število pa je vse večje. Nekaj mesecev bodo gnezdile tu in se hranile z bogastvom delte, nato pa se bodo odpravili do Črnega morja in onkraj njega, številna jata  pelikanov pa ob selitvi predstavlja veličasten spektakel na koncu izjemnega potovanja Donave.

Viri:

• Wikipedija
  Foto naslovnice: Donava v njenem spodnjem delu le nekaj kilometrov od mesta Veliko Gradište
• https://www.britannica.com/place/Danube-River
• https://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=16593
• https://www.gov.si/novice/2021-09-15-razglasitev-obmocja-mure-drave-in-donave-za-prvo-5-drzavno-biosferno-obmocje-na-svetu/
• https://zrsvn-varstvonarave.si/5-drzavno-biosferno-obmocje-mure-drave-in-donave/
• https://www.donauauen.at/en
• https://www.panacomp.net/reka-una-i-nacionalni-park-una/
• https://www.interreg-danube.eu/approved-projects/lifelinemdd/section/5-country-biosphere-reserve-conference
• Vlatko Rožaca, Dragan Prlićb, Siniša Ozimecc, Vaskularne rastline Naravnega parka Kopački rit (Hrvaška), ABS Acta Biologica Slovenica, Vol. 61, Št. 2: 47-70, Ljubljana 2018 (strokovni članek)
• Leksikon Sova (urednica Maja Ogrizek), Cankarjeva založba, Ljubljana, 2006
• Enciklopedija leksikografskog zavoda (direktor Miroslav Krleža), Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb, 1966
• Leksikon cankarjeve založbe, Ljubljana 1984
• Uradna spletna stran naravnega parka Lonjsko polje
• https://www.parkovihrvatske.hr/park-prirode-lonjsko-polje
• http://www.amazon-of-europe.com/si/menu76/
• https://wwf.panda.org/wwf_news/?219221/Bird-paradise-Kopacki-Rit-on-the-Danube-saved