Pliskina pot v objemu čarobnega Krasa

Pliskina pot v objemu čarobnega Krasa
Deli na:

Na zahodu Slovenije v objemu Tržaškega zaliva leži svojevrstna pokrajina Kras. Kraško krajino je skozi tisočletja močno oblikoval človek, ki se je pri urejanju svojih bivališč vedno prilagajal naravi in skupaj z njo ustvaril danes tako prepoznavno kulturno krajino, kjer je imela sakralna dediščina kot so cerkvene stavbe posebno vlogo. Bogata kulturna dediščina Krasa vpeta v vsakdanje življenje navadnega človeka Kraševca se skriva v tisočerih zgodbah, vasicah in cerkvah. Kraševci so sprva izsekavali gozd in postopoma se je oblikovala kraška gmajna, v nadaljevanju pa je sledilo težavno delo čiščenja obdelovalnih površin kamenja. Z odvečnega kamenja so Kraševci izdelovali značilne kraške kamnite zidove (suhozide), pastirske hiše in griže. Ker ni bilo vode so gradili lokve, kale in cisterne za vodo (štirne), da so lahko ulovili čim več dežnih kapelj. Kraševci so se dokaj hitro zavedali svojega prekomernega vpliva na podobo kraške krajine in več kot stoletni trud pogozdovanja Krasa z borom je obrodil sadove. Če je še pred 50 leti bil Kras ves v kamnu je danes prava zelena oaza. Narava je na Krasu čudovita v vseh svojih letnih časih in obiskovalcem ponuja neizmerna doživetja, svoj prav poseben pečat kulturni krajini, ki sodi med najstarejše v Evropi, pa doda vinska trta in na gričkih zasnovane vasice. Mednje zagotovo sodi nadvse zanimiva vasica v Občini Sežana z nekoliko nenavadnim imenom Pliskovica. Pliska domačini pravijo drobni ptičici, beli pastirici (Motacilla alba), ki v vasi in okoli nje najde primerno okolje za preživetje. Njen živahen značaj je bil verjetno povod, da so pastirji, ki naj bi pred stoletji prvi naselili te kraje, enako živahne ovce in koze imenovali Pliska.  Tako naj bi ptice in ovce dale ime prikupni vasici, ki je danes ena večjih sredi prostrane kraške planote in le slabih 10 km oddaljena od Trsta oz. obale Jadranskega morja. Slikovita vasica ima dobrih 100 hišnih številk in okoli 220 prebivalcev, okoli vasi pa so prostrani vinogradi iz katerih domačini znajo pridelati prvovrstno vino teran.

Kras je tudi neločljivo povezan s kamnom, ki ga je človek uporabljal že v prazgodovini, aktualen pa je še danes. V idilični vasici Pliskovici mu posvečajo posebno pozornost, saj mu vsako leto posvetijo posebno prireditev ˝Festival kamna˝. Jedro dogodka predstavlja kamen (kraški apnenec) ter tradicionalna obrt kamnarstva in kamnoseštva, ki je v vasi in na Krasu ponovno zaživela. V vasi namreč deluje mlad umetnik in ustvarjalec, kamnoseški mojster in izdelovalec daril iz kraškega kamna Jernej Bortolato (http://www.bortolato.si/). Poleg gostoljubnosti domačinov boste v vasici našli veliko zanimivosti med katere zagotovo sodi posebej lepo urejena kraška učna pot ˝Pliskina pot˝. Vse informacije o omenjeni kraški učni poti lahko dobite v Mladinskem hotelu Pliskovica (http://www.hostelkras.com/), kjer obiskovalcem prijazno postrežejo tudi z drugimi turističnimi informacijami in prenočišči. Gre za slikovito kraško učno pot, ob kateri pohodnik spoznava kako narava oblikuje podobo kraške krajine, kako jo pri tem dopolnjuje človek ter kako so Kraševci živeli nekoč in s svojim trudom kamniti svet spreminjali v njive, travnike in pašnike. Učna pot pohodnika s posebnimi informativnimi tablami spoznava, kaj vse je Kraševec znal narediti iz kamenja, kako se je oskrboval z vodo na planoti brez površinskih voda in kako je znal izkoristiti darove narave. Ob tem pohodniku ponuja prijeten, slabe tri ure trajajoč sprehod po kolovozih in kraških stezah, ujetih med dolgimi kamnitimi zidovi. Spomladi pohodnika navdušujejo cvetoči kraški travniki, jeseni pa v škrlat odeti grmi ruja, ki ustvarjajo res pravljično pokrajino. Nadvse zanimive so oznake učne poti, ki jih je izdelal prej omenjeni kamnoseški mojster Jernej Bortolato. Oznake so okrogle oblike s podobo ovčke na sredi. Popotnih jih najde na vseh razpotjih, vklesane pa so v kamne suhih zidov ali skale ob poti. Pot je označena samo v eno smer, od vasice Pliskovica po zahodnem delu do Kosovelj in nazaj.

Morda te bo zanimalo:   Žička kartuzija, samostan neprecenljivega pomena

Ovčka nam s svojim položajem nakazuje smer oz. ali moramo na razpotju zaviti levo ali desno. Kadar ovčka stoji in gleda proti pohodniku pomeni, da se lahko ustavi, počije in si ogleda eno od zanimivosti ob poti. Te so posebej opisane tudi na informativnih tablah. Pliskina kraška učna pot se začne s parkirišča pred vaško trgovino sredi vasi, kjer se mimo vaškega vodnjaka odpravimo proti zahodu. Pri trgovini je tudi nadvse zanimiv latnik evropskega prijateljstva in trta žametne črnine, potomke najstarejše vinske trte na svetu z mariborskega Lenta. Pri balinišču zapustimo vas po kolovozu, ki nas vodi mimo vinogradov in nekoliko naprej mimo čebelnjaka. Pot v nadaljevanju spremljata in obdajata dolga kamnita zidova, za katerima se širi svet poln kamenja. Naprej je na robu prostranega, s kamnitimi zidovi ograjenega travnika, od koder je lep razgled na kraško planoto, lepo urejeno počivališče s kamnito klopjo. Omenjena klop stoji v senci dreves črnega bora, kjer je prikazano tudi smolarjenje. Iz informativne table izvemo, da črni bor ni domorodna drevesna vrsta, ampak so ga začeli na tedaj goli kamniti Kras saditi pred približno 150 leti.  Z zarezovanjem v deblo borov so pridobivali borovo smolo kot surovino v kemijski industriji. Na nasprotnem koncu omenjenega travnika, le nekaj minut hoje od kamnitih klopi, si lahko ogledamo značilno kraško pastirsko hiško. Te so Kraševci gradili iz kamenja, na suho in brez malte. Pot nadaljujemo proti severu, ko se kolovoz sreča s traso vodovoda iz. 1. svetovne vojne. Med tem lahko opazujemo kako so brini, ruji, jeseni, gabri in drugo grmičevje skozi desetletja osvajali nekdaj gole, revne pašnike in opuščene travnike ter njive. Pri prej omenjenem starem vodovodu zavijemo desno na stezo, ki nas pripelje do drugega počivališča, kjer nas informativna tabla pouči, kako so Kraševci z vodo oskrbovali sebe in živino. Po trasi nekoliko mlajšega vodovoda, ki pelje tik ob cesti, pridemo do križišča, kjer prečkamo cesto in pot nadaljujemo dobrih 200 m proti novemu kolovozu na desni.

Ta nas med gričevjem in med dolgimi kamnitimi zidovi popelje do vasi oz. naselja Kosovelje, kjer se lahko ustavimo in počijemo pri zanimivem vaškem vodnjaku. Pri tem se lahko seznanimo tudi z zgodovino mlekarstva in izdelavo mlečnih izdelkov. Včasih je bilo namolzeno ovčje in kozje mleko za mnoge pomemben vir dohodka. Z mlekom in mlečnimi izdelki so oskrbovali Trst in druga okoliška mesta. Po 2. svetovni vojni je zaradi novih meja mlekarstvo v teh krajih skoraj povsem zamrlo. V nadaljevanju nas čaka še približno polovico poti do vasi Pliskovica. Sprva sledimo asfaltirani cesti, pri ruševinah vojaške kapele, ki so jo zgradili med 1. svetovno vojno ob vojaški bolnišnici, pa zavijemo desno na stezo ob živi meji. Steza v nadaljevanju prečka cesto in nas popelje za mnoge v najlepši del poti. Ozko stezo (domačini ji rečejo kozja steza) obdajajo kamniti zidovi in jo tako ločijo od pašnikov in travnikov. S steze, ki se blizu vasi Pliskovica razširi v kolovoz, lahko opazujemo značilne kraške pojave, kot so kraške vrtače, ki jih je na kraškem površju oblikovala voda ob ponikanju v podzemlje. Vas Pliskovica dosežemo na njeni najvišji točki, pri cerkvi sv. Tomaža, pred njo pa raste mogočna lipa, ki je po navedbah domačinov stara več kot sto let. V bližnji hiši kraj cerkve je od 1906 do 1908 živel tudi eden največjih slovenskih pesnikov Srečko Kosovel. Pot nas v nadaljevanju vodi po klancu navzdol proti jugu in nas ponovno pripelje do vaške trgovine, kjer zaključimo svoje potepanje po Pliskini poti.

Morda te bo zanimalo:   Krajinski park Šturmovec

Projekt Pliskina pot je nastal v sodelovanju z Danskim združenjem pohodnikov, ki je prispevalo znanje in izkušnje. Projekt sta v okviru Sklada malih projektov podprla Danski svet za prostočasne aktivnosti v naravi in DANCEE, program Danskega ministrstva za okolje. Kraška učna pot je zelo lahka in primerna za vse starostne skupine, zaradi nadvse zanimivih oznak in poučnih opisov pa bodo nad njo najbolj navdušeni prav najmlajši. Obisk idilične kraške vasice Pliskovica in poučne kraške poti je vreden vsakega trenutka in druženja s svojimi najbližjimi in kraško krajino. Za starejše seveda priporočam še obisk vinskih kleti oz. turističnih kmetij z odličnim teranom in bogato domačo kulinarično ponudbo. Pri tem ne smete pozabiti še na ponudbo čebelarjev, ki ponujajo nadvse okusen med, v novembrskih dnevih pa priporočam, da se pri domačinih pozanimate za ˝zlati sadež˝ oz. ˝hrano bogov˝ Kaki, ki ga ima skoraj vsaka hiša v izobilju. Skratka, ne bo vam žal. Mi smo Pliskovico in njeno učno pot obiskali v jesenskih dnevih in kljub kislemu vremenu uživali.

Kontakt:

Mladinski hotel Pliskovica
Pliskovica 11, 6221 Dutovlje
Tel: +386 5 76 40 250
E-pošta: info@hostelkras.com
Splet: www.hostelkras.com

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@vagabundo.si.