Durmitor, največji gorski masiv in narodni park Črne gore, ki se nahaja na severu-zahodu (SZ) države, okrašen s čudovitimi ledeniškimi jezeri smaragdne barve zagotovo sodi med najlepše bisere črnogorskega planinskega sveta. Park obsega celotni gorski masiv Durmitorja, Pivsko jezero z vrhovi Pivske planine, gornje dele kanjonskih dolin Grabovice in Komarice, kanjon reke Tare in njenih pritokov Sušice, Vaškovske reke in Drage. Na preko 1.500 m.n.m. svojo lepoto prikazuje 18 ledeniških jezer, ob pogledu na živopisno panoramo durmitorskega kraja, pa se človeku enostavno poraja vprašanje o nastanku tega dramatičnega pejsaža in vplivu mogočnih naravnih sil, ki so sodelovale v njegovem nastanku. Posebno obeležje s svojimi smaragdnimi barvnimi odtenki mu dajejo ravno jezera, ki so neizogibna v svoji impozantnosti, miru in res posebni tišini, ki ga vnašajo med dominantne vrhove, skalne previse, doline, kanjone in travnike ter pašnike. Eno najlepših predelov Durmitorja s kar petimi jezeri, ki so dostopna tudi za povprečnega pohodnika, predstavlja bajno lepa Pošćenska dolina pod durmitorskim vrhom Ranisava (2.084 m). Pod omenjenim vrhom, ki se mogočno dviguje in dominira nad čudovitim predelom slikovitih alpskih jezer je speljana lepo označena pohodniška krožna pot, ki pohodnika s svojo lepoto tako prevzame, da enostavno pozabi na prehojen čas. Na poti obide Modro jezero, Srablje jezero in Valovito Jezero ter Suvo lokvo. Samo Pošćensko jezero, po kateri se dolina verjetno tudi imenuje, je nekoliko odmaknjeno in ga omenjena začrtana pot ne zajema.
Dostop do pohodniške poti, ki je od središča Žabljaka oddaljena le kakšnih 10 km, je možen tudi z avtom, saj je ob lokalni cesti Žabljak-Sedlo-Trsa, urejeno makadamsko parkirišče. Pot se prične torej z ceste in se nežno spušča proti prvemu slikovitemu jezeru Suva lokva, ki je vidno že od daleč. Jezero se nahaja na 1.594 m.n.m. med vrhoma Međugorje (1.828 m.n.m.) in Stožina (1.905 m.n.m.) in se uvršča med presihajoča jezera. Bazen jezera, ki se pomladi napolni in ob koncu poletja presahne brez vidnih ponorov je dolg 400 m in širok 100 m, njegova povprečna globina pa je 2,5 m. Ob njem je možno skozi vso poletje zaslediti večje črede ovac in krav, ki si v bistrem jezeru gasijo žejo. Ovac je lahko tudi po 100 in več, tako, da je pogled nadvse zanimiv, hoja med njimi pa zna biti tudi zabavna. Pot pohodnika z markacijami usmeri po mehki travnati livadi proti zahodu in čudovitem Modrem jezeru, ki leži neposredno pod durmitorskim vrhom Ranisava (2.081 m.n.m.), na višini 1.625 m.n.m. Čeprav je od prej omenjene lokalne ceste Žabljak-Sedlo-Trasa oddaljeno le kakšnih 800 m, je zaradi vegetacije in dinamike terena od daleč težko vidno. Spada med najmanjša durmitorska jezera, saj je dolgo 230 m in široko le kakšnih 75 m, njegova globina pa je v povprečju 1,5 m. Jezero ima nepravilno obliko in je nastalo kot naravno ledeniško jezero, v katero so se zlivale vode z mogočnih in strmih sten vrha Ranisava. Ravno zaradi tega, ker se nahaja v podnožju sten, zaradi plazov kamenja nenehno menja svojo obliko.
Zasipavanje jezera s sipkim materialom bližnjih kamnitih sten, ki je v preteklosti bilo bolj izrazito, ima za posledico razlite vode izven bazena. Tako je nastal tudi manjši potok, ki teče proti Suvi lokvi, okrog njega pa lahko popotnik občuduje bujno vegetacijo različnih rož in trav. Modro jezero se napaja z kar nekaj izviri (nekateri so tudi na dnu jezera), padavinami in snegom, ki se zna v bližnjih lokvah in samem predelu jezera zadrževati vse do poletja. Voda v jezeru je seveda hladna in v povprečju znaša 6°C, njena čistoča pa je kristalna. Domačini se znajo pohvaliti, da je jezerska voda pitna in je v vročih poletnih dneh odžejala že mnoge pohodnike, predvsem pa mlade pastirje, ki so vodili črede ovac in krav na pašo. Pot v nadaljevanju pohodnika popelje po lepo označenih markacijah do t. i. Srabljega jezera (1.623 m.n.m.), ki je od Modrega jezera oddaljeno le kakšnih 10 minut hoje. O obstoju jezera je v literaturi zaslediti kar nekaj dvomov, saj ga mnogi strokovnjaki opisujejo le kot manjšo lokev, ki se z vodo napolni le ob večjih nalivih in ob topljenju snega. Navidezni bazen jezera je dolg le kakšnih 80 m in široko okrog 30 m, globina vode pa le 1,5 m. Ob našem obisku je v njem bilo nekaj malo vode, ki pa je verjetno res bila posledica stopljenja snega, je pa bilo opaziti kar nekaj manjših korit, po katerih se je voda nežno pretakala proti Modremu jezeru.
Markacije nadaljujejo pot navzgor proti nekoliko vzvišenem predelu in pohodnika vijugasto popelje po travnatih livadah do Valovitega jezera (1.695 m.n.m.), ki je kljub nekaj kratkim vzponom in spustom lahko dostopno. Tudi to spada med najmanjša durmitorska jezera, saj je dolgo le kakšnih 220 m in široko 85 m, njegova največja globina pa znaša 3,5 m. Jezero ima obliko elipse in je erozivnega izvora ter nadvse zanimivo obdano z velikimi bloki kamenja in sten. Dostopno je tudi z lokalne ceste Žabljak-Sedlo-Trasa, saj je tik pod njo. Proti vzhodnemu delu jezera je zaradi strukture tal nastal manjši močvirnat predel v katerem so svoj dom našle tudi precej glasne žabe in druge dvoživke. Jezero se z vodo napaja iz bližnjega izvira in z deževnico, po navedbah domačinov, pa skozi leto gladina vode niha tudi do 80 cm. Ob vročih poletnih dneh se površina gladine segreje tudi do 17°C, v povprečju pa znaša temperatura jezera okrog 7°C. Voda v niansah zelene barve je kristalno čista, tako, da se ponekod, kjer ni vodne trave, vidi vse do dna. V nadaljevanju dobro označena pot skrene nazaj proti vzhodu in se po travnatih livadah vije mimo manjše vzpetine Obla glava (1.748 m.n.m.) do začetka poti ob Suvi lokvi. Pot, ki je dolga 6,5 km je povsem lahka in jo prehodimo v dobrih 3 urah zmerne hoje. Popotnik lahko na njej uživa ob izjemnih pogledih na bližnje vrhove in travnate livade, na katerih se pasejo črede ovac in krav. Pot je po težavnosti primerna za vse starostne skupine, verjetno pa bodo nad njo najbolj navdušeni otroci.
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri
