Črna Gora je krasna dežela, znana po čudovitih plažah, čistem morju in neokrnjeni naravi. Zraven omenjenega so njena posebnost tudi zaščitena geografska območja narodnih parkov, ki tvorijo prvobitna območja z ekosistemi in naravnimi znamenitostmi izjemnega pomena. V se nahajajo kot svetovno znani naravni biseri kar trije čudoviti kanjoni, med katerimi je tudi kanjon reke Pive in Pivsko jezero. Omenjeni kanjon se nahaja v severo-zahodnem delu države v podnožju planinskega predela Pivske planine, ki je sestavni del planote oz. gorskega masiva Durmitor. Piva je krajši pritok reke Tare, izvira pa kot slap Sinjac na planini Goliji blizu samostana (manastira) Pive. Nadvse impresivna reka Piva je ena od najlepših in spektakularnih v Črni Gori, za nekatere pa celo v Evropi. Preden je leta 1975 narejeno umetno Pivsko jezero za potrebe pivske hidroelektrarne so vode iz omenjenega izvira tekle proti reki Komarnici in z njo v svoji dolžini 34 km tvorile reko Pivo. Ker Komarnica spada v rečni sistem, ki je dolg kar 86 km (Tušina-Bukovica-Bijela-Komarnica), se računa, da je celoten rečni sistem reke Pive dolga kar 120 km. Omenjeni rečni sistem je posebnost in nadvse zanimiv. Reka Tišina izvira na planini Sinjevina v centralnem delu Črne Gore in v nadaljevanju teče na zahod, kjer se izliva v Bukovico, ta pa se v nadaljevanju na severu pri Šavniku združi s Komarnico. Reka Komarnica nadaljuje svojo pot med planinama Vojnik in Treskavac in na skoraj nenaseljenem področju vstopa na Pivski rečni plato, kjer se obrne na sever in se združi z pivskim izvirom ter tako vstopa v globoki kanjon Pive.
Na severu se reka Piva pri Ščepan polju na meji z Bosno in Hercegovino izliva reko Taro, s tem pa sam rečni sistem reke Pive zavzema površino 1.270 m2. Nadvse zanimiv in svetovno znan kanjon se vije med dvatisočaki oz. planinami Bioč, Volujak, Maglič in Pivsko planino ter je dolg 33 km in visok kar 1.200 m. Na omenjenem predelu reka Piva ustvarja izjemno naravno moč, ki se danes koristi za hidroelektrarno Mratinje, ki so jo zgradili leta 1975. Njen jez je visok kar 220 m in je eden od največjih v Evropi, celoten projekt izgradnje pa je trajal vse od leta 1967. Zajezitev je ustvarila Pivsko jezero površine 12,5 km2 z globino 188 m. Ob nastajanju jezera je poplavilo lokacijo starega pivskega samostana (manastir Piva) iz 16. stoletja, ki so ga pred tem preselili. Samostan, ki je prvotno stal ob izviru reke Pive so dejansko razstavili vsako opeko posebej in ga nato preselili in sestavili na sedanji lokaciji pri Plužinah oz. v vasi Goransko. V pivskem samostanu iz leta 1573, ki sta ga dala zgraditi veliki vezir Mehmed-paša Sokolović in srbski patriarh Savatije, se nahaja 1.260 m2 izjemno zanimivih frask iz leta 1604 in 1605, ki so jih narisali umetniki iz Grčije, zato si je težko predstavljati zahtevnost projekta njegove selitve. Vse freske so na poseben način ločili od zidov in jih ponovno uspešno vgradili. Zahteven projekt selitve samostana je trajal kar trinajst let, zraven samostana pa so na višje ležeče predele, na sedanjo obalo jezera preselili tudi celotno vas Plužine.
Za jezom hidroelektrarne, reka Piva nadaljuje svojo pot do že omenjenega izliva v Taro skozi prvotni kanjon, ki je ostal nespremenjen in v prvotnem stanju kot ga je oblikovala sama narava. Omenjeni predel starega kanjona je najbolj spektakularen, saj je pogled na kristalno bistre vode smaragdnih barv z lokalne ceste, ki kanjon ves čas spremlja čudovit in nepozaben. S ceste se vije tudi prekrasen pogled na skalne previse bližnjih vrhov. Domačini znajo povedati, da je reka Piva ena od najbolj čistih rek v Evropi saj se na nekaterih predelih iz nje lahko pije iz same struge. Nasploh je vožnja ob reki in jezeru impresivna in nepozabna, ter vredna vsakega trenutka. Če vas pot popelje v Črno Goro, oz. predel Durmitorja je njen obisk obvezna destinacija, zaradi obupnega in zelo nevarnega predela ceste na bosanski strani pa priporočam dostop z črnogorske strani oz. iz smeri Šavnika proti Plužinam in naprej proti državni meji. Cesta v Bosni iz smeri Foča – Ščepan polje je katastrofalna in vsaj zame zelo nevarna ter je ne priporočam.
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
