Lovčen je najbolj znana gora v Črni Gori, ki se nahaja na njenem JZ delu. Na območju centralnega in največjega dela gorskega lovčenskega masiva je bil leta 1952 proglašen narodni park, ki obsega 6.220 hektarjev omenjenega območja. Gorski masiv se strmo vzpenja iz samega jadranskega morja in s svojim vijugastimi vrhovi ustvarja prečudovit in najbolj znan evropski najjužnejši fjord oz. zaliv Boko Kotorsko. Na relativno ozkem prostoru se prepletajo mnogi raznovrstni reliefi, ki so izrazitejši v osrednjem delu gore, kjer se je Lovčen najvišje povzdignil z vrhoma Štirovnik in Jezerskim vrhom (1657m). Planinska pobočja so kamnita s številnimi škarpami, jamami in globokimi vrtačami, ki območju dajejo poseben in prekrasen izgled. Narodni park Lovčen je poznan po svojih naravnih in kulturno-zgodovinskih znamenitostih, za Črnogorce pa predstavlja narodni simbol. Nahaja se na spoju dveh povsem različnih klimatskih pasov, mediteranskega in celinskega, kar je pogojevalo razvoj bogatega in raznovrstnega naravnega okolja. Zraven 1.300 rastlinskih vrst, kar predstavlja 1/3 vse črnogorske flore, med katerimi so tudi endemične (lovčenski zvonček…), aromatične, zdravilne in medonosne, je na Lovčenu dom mnogih živalskih vrst.
Zraven velikih sesalcev (volk, medved, divja svinja, lisica, zajec, beloprsi jež, črnogorska voluharica …) so na Lovčenu prisotne tudi druge živalske skupine, kot npr. okrog 200 vrst ptic, 11 vrst plazilcev, 5 vrst dvoživk, 85 vrst dnevnih metuljev, 100 vrst mravelj, 45 vrst cvetnih muh itd. Sam narodni park je razdeljen na pet območij s posebnim režimom upravljanja:
- Rezervat bora Munike ali Bosanskega bora (podnožje Štirovnika in Jezerskega vrha)
- Rezervat mešanega gozda bukve, iglavcev in redkih listavcev (območje med Jezerskim vrhom, Štirovnikom, Trsteničkog vrha, Babnjaka in Goliča)
- Rezervat bogatega bukovega gozda (Konjsko)
- Rezervat planinskega bora oz. ruševja (območje med Rupe in Baština na višini 1.100 m)
- Herpetološki rezervat (Jezero po Jezerskim vrhom)
Kulturno dediščino zaključujejo memorialni spomeniki, številne cerkve in kapele od katerih nekatere izvirajo tudi iz 15. stoletja, značilna lokalna vaška arhitektura in stare poti na širšem področju Njegušev ter starodavni studenec, znamenita ter v mnogih narodnih pesmih opevana Ivanova korita. Na Njeguših v zaselku Erakovići, se nahajajo memorijalne hiše črnogorskih vladarjev dinastije Petrović, na Jezerskem vrhu, enem od najvišjih vrhov lovčenskega masiva pa se nahaja grandiozni mavzolej znamenitemu črnogorskemu vladarju in pesniku Petru II. Petroviću Njegošu. Njegovo rojstno ime je bilo Radivoje, Črnogorci pa so ga klicali kar vladika Rade. Šolal se je pri svojem stricu vladiku Petru in drugih učiteljih v Cetinskem samostanu in v Boki Kotorski. Pri svojih 17. letih prevzema cerkveno in državno oblast Črne Gore in država doživi dodaten razcvet tako v gospodarstvu kot tudi v kulturi in izobraževanju. S književnostjo se je začel zgodaj ukvarjati, njegovo prva knjiga ˝Pustinjak cetinjski˝ pa je izšla leta 1834. Njegovo najznamenitejše delo je zagotovo pesnitev ˝Gorski vijenac˝ iz leta 1847. Na svojo željo so ga ob njegovi smrti pokopali v kapelici v njegovi rodni vasi Njegoši. Mavzolej črnogorskemu vladarju Njegošu je zagotovo najznamenitejše obeležje minule črnogorske zgodovine. Vse skupaj predstavlja veliko in impresivno grobnico črnogorskega naroda svojemu velikanu. Na stoto obletnico Njegoševe smrti leta 1951, je tedanja Vlada narodne republike Črne gore (tedaj v sklopu Titove Jugoslavije) odločila, da se na Lovčenu zgradi mavzolej dostojen njegovemu imenu in delu. Za izdelavo kipa je bil posebej poklican znani hrvaški kipar Ivan Meštrovič, sam monumentalni kompleks pa je bil grajen od 1970 do 1974. Razprostira se po celotnem območju Jezerskega vrha zasnovan pa je s prehodom skozi tunel s 461 stopnicami, preddverjem mavzoleja in razgledne ploščadi s katere se razprostira prečudovit pogled na večji del Črne Gore. Z njega se ob lepem vremenu da videti od Boke Kotorske pa vse do Cetinja in Skadrskega jezera.
Sam mavzolej je kompozicija arhitekturnih in umetniških dosežkov tistega časa in se začne z atrijem in 4 tone težkim studencem, mogočnim stebriščem na obeh straneh ter visokima kipoma iz črnega marmorja v samem centralnem delu. Kipa predstavljata Črnogorki v narodni noši in sta višine 4,5m ter tehtata vsak po 8 ton. Kapela iz temno zelenega marmorja in s kipom Njegoša je najimpozantnejši del mavzoleja. Ima šest bočnih in eno centralno nišo, na stropu višine 9 m pa se razprostira mozaik z 200.000 pozlačenimi ploščicami. Njegoševa granitna figura je težka 28 ton in visoka 3,74 m, ter dominira pred samo centralno nišo. Po polkrožnih stopnicah se spustimo do prav tako veličastne grobnice in sarkofaga iz belega marmorja. Na nagrobni plošči je izklesano Njegoševo ime z letnicami in črnogorski grb. V registru z zakonom zaščitenimi spomeniki kulturne dediščine se zraven Njegoševega mavzoleja kot spomenika posebnega značaja nahajajo še hiša dinastije Petrović v Erakovićih, cerkev na ˝Ivanovim koritima˝, cerkev marijinega vnebovzetja v Raićevićima, ter samostan Stanjevići pri vasi Pobori. V večji del evidentiranih objektov na samem področju Njegušev, ki zaradi svoje spomeniške vrednosti zaslužijo posebno pozornost spadajo tudi cerkev sv. Neđelje v Veljem kraju, cerkev sv. Nadangela v Raićičevićima , cerkev sv. Đorđa v Vrbi, zbiralnik vode v Koritniku iz časa avstro-ogrske ter trdnjava na pobočju Lovčena. Znamenite so tudi lovčenske serpentine, ki so del stare karavanske poti od Boke Kotorske oz. mesta Kotor do planinske vasi Njeguši, ter naprej do Cetinj. Številne cerkvice so enostavne arhitekture, prav tako pa tradicionalne kamnite hiše z značilno lokalno arhitekturo. Geografski položaj Lovčena in planinska klima pod močnim vplivom mediteranske in celinske klime so pogojevali razvoj različnih tipov vegetacije in raznovrstne flore, od mediteranske pa vse do planinske z značilnimi planinskimi polji, kot je Njeguško in Cetinsko.
Zgodovinska preteklost Lovčena je malo znana. Sledi materialne kulture zgodnejših obdobij so še vedno neraziskani, opazimo pa lahko le nekaj lokacij s kamenimi gomilami na ˝Ivanovim koritima˝ in v okolici Krstačkog polja. Zaslediti je tudi eno utrdbo na vznožju ˝Petrova ljut˝ in nekaj slučajnih najdb orožja ter bronastega nakita v naselju Vješala. Prvi pisani dokument o Lovčenu datira v prvo polovico 14. stoletja, govori pa o paši čred s primorske strani na planini. Vas Njeguši s svojimi posestvi in zaselki, ki zavzemajo Njeguško polje in centralni masiv Lovčena z ˝Ivanovim koritima˝ je dobila ime po močnem potoku Nelgoše, ki je tekel od zaselka Vrba proti morju. Pod imenom Njeguši se vas prvič omenja v venecijanskih arhivih v prvi polovici 15. stoletja. Zaradi svojega zgodovinskega in kulturnega značaja se Lovčen uvršča med najpomembnejši simbol črnogorske državnosti. Opevan je v mnogih spevih in pesmih, ter v črnogorski himni ˝Oj svijetla majska zoro˝.
Iz znamenitega rodu Njeguši izhaja kar sedem vladarjev dinastije Petrović, od katerih je bilo kar pet državnih in cerkvenih poglavarjev oz. metropolitov. V svoji dvesto letni vladavini od 17. do začetka 20. stoletja so v Črni Gori z zgodovinskega in kulturnega vidika pustili močan pečat. Novejša zgodovina Lovčena beleži pomembne dogodke minulih vojn, prav tako pa je iz tistih časov možno zaslediti številne vojaške objekte, spomenike in spominska obeležja. Nasploh je gorski masiv Lovčen veličasten v vsej svoji veličini in kulturno-zgodovinskem pomenu, ki nobenega obiskovalca ne pusti praznih občutkov. Samo če se peljete po serpentinah od Kotora do Njegušev doživite adrenalinski šok, hkrati pa ne morete brez vzdihujočih pogledov na prečudovito in spremenljivo naravo. Za ogled vsaj nekaj obveznih lokacij kot je vas Njeguši s pršutarnami in muzeji, znamenita Ivanova korita in Njegošev mavzolej ter morebiti kašen planinski pohod bo en dan občutno premalo.
Kontakt:
Nacionalni parkovi Crne Gore
Trg vojvode Bećir-bega Osmanagića 16, 81000 Podgorica, Črna Gora
T: +382 20 60 10 15
W: http://www.nparkovi.me
E: npcg@nparkovi.me
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- Uradna stran narodnega parka: http://www.nparkovi.me/np-lovcen
