Praga, ki jo Čehi v svojem jeziku imenujejo Praha, je glavno mesto Češke republike in približno 1,2 milijona prebivalcev je obenem največje mesto na Češkem. Zemljepisno leži v osrednjem delu Evrope ob plovni reki Vltavi, ki je pritok reke Labe na sredini češke kotline in je kulturno ter ekonomsko središče Češke. Reka Vltava je v preteklosti mesto že večkrat poplavila. Ima prečudovito ter dobro ohranjeno srednjeveško mestno jedro Hradčani (Hradčany) in znamenite ostale predele mesta kot so Malá Strana na levem ter Staré Město in Nové Město na desnem bregu Vltave. Mesto se je pričelo hitreje razvijati ob zgraditvi železniškega omrežja leta 1848, kar je vplivalo na močan razvoj gospodarstva, posledično pa povečanje prebivalstva. Leta 1830 je tako v Pragi živelo približno 180.000, leta 1910 pa že okoli 224.000 prebivalcev. Praga je postala močno industrijsko središče. Razvili so se močni industrijski predeli oz. četrti kot je Liben s pristaniškim bazenom Vysočany, Hloubětín, Karlín in Smíchov, ki so glavne industrijske četrti z raznimi tovarnami in proizvodnimi obrati. Praga je postala trgovski center in veliko železniško vozlišče, kasneje pa so se pojavile še avtocestne povezave in veliko letališče.
Prago so v drugem delu 9. stoletja ustanovili češki kralji. Mesto je vzcvetelo v 14. stoletju, ko je na oblast prišel Karel IV., ki je ukazal izgradnjo Novega mesta, Karlovega mostu, najstarejše gotske katedrale v Evropi katedralo sv. Vida ter najstarejšo univerzo v nadalpski srednji Evropi. S tem je postala Praga tretje največje evropsko mesto. Z združitvijo štirih trgov leta 1784 je Praga končno postala mesto. Združili so se Hradčani (območje gradu), Malá Strana (Manjše mesto, južno od gradu), Staré Město (Staro mesto) in Nové Město (Novo mesto). Mesto se je še bolj povečalo s pridružitvijo krajev Josefov v 1850 in Vyšehrad leta 1883, katerima se je leta 1922 pridružilo še 37 občin. Tako je Praga tistega leta štela rekordnih 676 tisoč prebivalcev. Praga je eno od najlepših evropskih mest. Arhitekturno zagotovo izstopa nekdanji dvorec čeških kraljev, sedaj pa sedež češke vlade Hradčani. Projekt prenove je v času predsednika Masaryka izdelal znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. Velika zasluga arhitekta Jožeta Plečnika je, da je prevzel obnovo praškega gradu, ki je pričakal konec prve svetovne vojne v obupnem stanju razpadanja kot prava priča zanemarjanja čeških zgodovinskih spomenikov s strani avstrijske uprave. Plečnik je bil v odličnih odnosih s predsednikom Masarykom, zato ga je ta imenoval za grajskega arhitekta. V namen obnove celotnega kompleksa Hradčanov je tam organiziral stavbarsko delavnico in jo predal v upravljanje svojemu bivšemu učencu arhitektu Ottu Rothmayerju. Obnova je stekla dokaj hitro, vendar z mnogimi problemi zaradi komunale, cest, vodovoda, kanalizacije, elektrike, ki jih v Pragi ni bilo.
S svojo genialnostjo je z odstranitvijo posameznih delov previsokega obzidja okoli praškega gradu ustvaril najlepšo veduto Prage, s projektom »Rajski vrt« na Hradčanih pa je vključil zanemarjeni angleški park v novo vlogo na gradu. Tako je grad povezal z mestom, Pražane pa z naravo v njihovi neposredni bližini. Podobno je harmonično povezal naravo in stari dvorec v Lanceh blizu Prage, ki je poletna rezidenca predsednika republike. Znamenit je tudi verski objekt Cerkev srca Jezusovega v Pragi z idealno rešeno enovito prostorno dvorano. Nad oltarjem v tej cerkvi je postavil Jezusa in skupino kipov svetnikov, ki so zaščitniki Čehov. Cerkev je zgrajena v mestni četrti Vinohrady v letih 1928-1930 na moderen način zelo hitre gradnje. Po odprtju so jo nekateri kritizirali in v nekaterih vodnikih po Pragi sploh ni navedena. Plečnik je v Pragi deloval kar dolgo časa, saj je bil v obdobju 1911 do 1920 profesor na Umetniško-obrtni šoli, od 1920 do 1930 pa glavni arhitekt obnove gradu čeških knezov in kraljev. V Pragi so 11. maja 2006. odkrili prvi javni spomenik na Praškem gradu v čast Jožeta Plečnika. Postavljeni doprsni kip Plečnika je delo njegove učenke, arhitektke Vladimire Bratuž Lake. Praga ima izredno kulturno arhitektonsko zapuščino, saj so jo gradili in razvijali več kot tisoč let, tako da so tu delovali mnogi pomembni arhitekti. Kot takšno so Prago leta 1992 uvrstili kot arhitekturni spomenik svetovne dediščine UNESCO. Mesto je tudi drugo svetovno vojno prestalo brez večjih vojaških operacij.
Praga je kulturni center Češke, saj vsebuje mnogo kipov, gledališč, oper, koncertnih dvoran, galerij in glasbenih društev. Najbolj znan praški kip je bronasti kip sv. Vaclava na konju. Kip je bil izdelan leta 1912, postavljen pa je na trgu Vaclavske namesti v strogem središču Prage. Kip stoji na podstavku, ob katerem so štiri figure svetnikov: Prokopa, Vojteha ali Adalberta, Ljudmile in Agneza. Na podstavku je napis: »Sveti Vaclav, vojvoda češke domovine, knez naš, ne daj umreti nam in potomcem«. Izdelal ga je kipar Josef Myslbek (1848 – 1922), ki je bil profesor na Akademiji v Pragi in predstavnik češke nacionalne šole v kiparstvu. Poleg tega dela so njegova največja dela v Pragi še štiri kamenite skupine na mostu Palackega čez Vltavo in baročni nagrobni kip kardinala Švarcenberga v katedrali. V Pragi so trije spomeniki Karlu IV., najbolj znan in največji je na Križarskem trgu. Spomenik je železen in v gotskem slogu. V podnožju spomenika so alegorični kipi, ki predstavljajo štiri fakultete Karlove univerze in vodilne osebe Karlovega dvora. Spomenik je bil postavljen ob 500-letnici Karlove univerze (1348 – 1848). Znana je zbirka umetnin v galeriji Obrazarna na Praškem gradu, ki vsebuje preko 400 slik, risb in grafik iz različnih obdobij in del zbirke cesarja Rudolfa z deli Tiziana, Rubensa ter čeških baročnih umetnikov.
Bogata zbirka je prav tako v narodni galeriji (Sternbersky palac), kjer razstavljajo evropsko umetnost od antike do konca baroka. Bogata slikarska zbirka v Strahovskem samostanu (Strahovska Obrazarna) vsebuje dela iz gotike, baroka in rokokoja do prve polovice 19. stoletja. Znamenito Narodno gledališče (Narodni divadlo) deluje v neorenesančni zgradbi iz leta 1868, gledališki program pa sestavljajo drame, opere in občasno balet. Tehnični muzej (Narodní technické muzeum – NTM) je muzej z zelo bogatimi zbirkami s področja astronomije, geodezije, matematike, fizike, kartografije in zbirke številnih drugih uporabnih ved. Vsekakor si je vredno ogledati tudi druge muzeje, med katerimi so najbolj obiskani Narodni muzej, Muzej komunizma (Praga), Muzej Bedricha Smetane, Muzej Antonina Dvořaka, Muzej voščenih lutk – Wax muzej, Lutkarski muzej,, Vila Bertramka (Muzej W. A. Mozarta), Muzej Franza Kafke ,Judovski muzej in tudi Muzej igrač. Praga premore tudi čudovite in lepo urejen vrtove in parke, ki jih je približno 250. Večina teh je postala odprta javnosti šele po letu 1989. Največ vrtov je oblikovanih v baročnem in renesančnem stilu. Najbolj znani so Walenštajnski vrt, Kraljevski vrt, (ustanovljen 1533. leta), Vrtbski vrt, (baročni vrt iz 1720. leta), Pruhoniški botanični vrt in park (razprostira se na 250 hektarjih zemljišča in ga sestavlja preko 1200 različnih vrst dreves in grmičevja iz raznih koncev sveta) in Živalski vrt.
Mesto ima razen Karlove univerze, ki je bila ustanovljena leta 1348 še sedem drugih univerz, med drugim tudi Češko tehnološko univerzo, ustanovljeno leta 1707. Praga ima dobro razvejan javni prevoz, ki obsega tri proge metroja, tramvaj in avtobusni prevoz. V mestu se nahaja tudi sodobno opremljeno mednarodno letališče Ruzyne, za prispele turiste pa je v Pragi zelo dobro poskrbljeno. Številni hoteli so cenovno ugodni, poskrbljeno pa je tudi za bolj razvajene in prestižne turiste, ki si lahko privoščijo luksuzne nastanitvene kapacitete v strogem elitnem centru s čudovitimi pogledi na staro mestno jedro ali Hradčane. Če boste v Prago potovali z lastnim prevozom se predhodno dobro pozanimajte o parkirnih mestih, saj jih je v strogem centru sicer veliko a so večinoma prepolni. Obiskovalcem Prage nekaj rešitev ponujajo tudi parkirne hiše tudi v strogem centru, zanimiva rešitev pa so veliki trgovski centri na obrobju mesta. Ker je lokalni avtobusni promet zelo dobro sinhroniziran z ostalimi javnimi prevozi posebej pa z metrojem, priporočam nastanitev na obrobju oz. v primestnih četrteh izven strogega centra, kjer je možno najti cenovno ugodne nastanitve v številnih apartmajih in sobah. Vsekakor priporočam Pension Frydl v praške predmestju Březiněves. V bližini je tudi eden večjih trgovskih centrov v osrednji Evropi Tesco HM Praha v četrti Letňany. V Pragi je čudovito poskrbljeno tudi za turiste, željnih raznih spominkov. Bogata ponudba lokalnih spominkov je turistom na vsakem koraku, posebej pa še v strogem turističnem delu. Trgovinice z znamenitim češkim kristalom in porcelanom, češkimi biseri in nakitom, svetovno znanimi lesenimi lutkami in igračami, tradicionalnimi izdelki čeških ročnih obrti in seveda znamenitega češkega likerja Becherovke so na vsakem koraku. Seveda ne smem pozabiti na posebno znamenitost prekrasne češke pirhe (Kraslice), ki so zelo lep spominek, ki bo prišel še posebej prav za veliko noč. Kraslice so lepo ročno poslikane pisanice in mnoge med njimi so prave umetnine. Najdete jih na mnogih stojnicah na trgih in trgovinah s spominki skozi vse leto.
Turiste v Pragi na vsakem koraku vabijo tudi mnoge restavracije in lokali, ki ponujajo tako tradicionalne lokalne specialitete, kakor tudi hrano značilne za druge predele sveta. Na njihovem jedilniku lahko zasledimo od špagetov in italijanskih specialitet, mehiške in kitajske hrane, pa vse do balkanskih specialitet z odličnimi jedmi na žaru. Tradicionalna Češka hrana je sicer nekaj posebnega, ni pa vezana na eno samo specialiteto ali hrano, zagotovo pa se popolnoma dopolnjuje z mnogimi vrstami češkega piva. Je večinoma sestavljena iz svinjskega ali govejega mesa z omako in prilogo, najpogostejši in najbolj priljubljeni pa so cmoki. Cmoki (knedliky) so Češka tradicionalna jed iz pšenične moke ali krompirja, kuhani v vodi ter nato toplo servirani z kakšno omako. Zelo dobro sovpadajo z omako iz divjačine. Druge pogoste jedi so riž in krompir (kuhan, pečen ali ocvrt). Čehi imajo radi znamenito lokalno jed Svičková ali Rajska, ki je nekako zanimiva kombinacija mesa z omako in smetano. Na jedilniku so pogosto piščanec, raca, puran, ribe, zajec in jagnjetina, ki pa se uporablja tudi v zelo okusni čeških jedeh kot je Guláš (golaž), čeprav v bistvu spada v tradicionalno madžarsko kuhinjo. Če se znajdete v restavraciji in niste zares pri volji, da ure in ure prebirate po meniju lahko izberete drugo češko klasično jed Smažený SYR oz. smazhenee videc (ocvrti sir), obložen s krompirjem (priporočam pečen krompir) in Tatarská Omáčka, (tatarsko omako).
Češko pivo sem že omenil, pa vendar si zasluži nekaj več besed. To je odlično in kot nalašč za odžejanje. V Pragi so v času vzhodnega bloka imeli tri velike in nekaj majhnih pivovarn, od velikih pa danes delujeta samo še dve. Pivo danes varijo tudi v mnogih mini-pivovarnah in pivnicah. Najbolj znana je zagotovo restavracija in pivovarna ˝U Fleku˝. Češko pivo se odlično dopolnjuje večini jedem in če vas v kakšni češki pivnici po nekaj kozarcih piva zmoti lakota nič ne skrbite. Dobri stari češki gostinci so problem rešili že pred stoletji. Ne bodite presenečeni če tudi v najmanjši pivnici v meniju najdete posebno ponudbo, kot so ˝Veľké Žízeni”. To so posebni meniji s hrano in prigrizki, ki gredo še posebej dobro s pivom. Kot so v Franciji izumili vse vrste sira v raznih kombinacijah, ki se odlično dopolnjujejo z njihovimi vini, so na Češkem izumili svojo poslastico ˝nakládaný Hermelin˝ in “piklane Hermelin”. Hermelin je posebna vrsta sira, z zelo mehko notranjostjo in tanko okusno vrhnjo plesnobo. Še ena pivska poslastica so ˝Utopenci˝ (Utonil), ki je nekako smešno ime za klobaso. ˝Utopenci˝ so klobase vložene v kis in olje, skupaj s čebulo, rdečo papriko in različnimi začimbami. Kot že rečeno se odlično dopolnjujejo s pivom in jih običajno pripravijo v pivnici sami. Če nobena od zgoraj predstavljenih jedi ne vzbudi vaše zanimanje so moje toplo priporočilo Klobásy (pečenice). Servirajo jih z gorčico, hrenom, črnim kruhom in zajamčeno zadovoljijo vsak želodec za kar nekaj časa, če že ne za cel večer. Verjetno boste na svojem večdnevnem raziskovanju Prage poskusili razne vrste Grilované Klobásy (pečenice z žara). Verjemite, ne boste se mogli upreti njihovemu okusu. O Pragi bi lahko razglabljal v nedogled, a na koncu vam še svetujem, da si za Prago definitivno morate planirati več dni. Za ogled glavnih znamenitosti in nekaj muzejev pa vsekakor okrog 4-5 dni. Pa uživajte tudi vi, jaz sem zelo.
Kontakt:
Prague City Tourism
Arbesovo nám. 70/4, 150 00 Praha 5
T: +420 221 714 714
W: http://www.prague.eu/en
E: tourinfo@prague.eu, pis@prague.eu
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
Foto naslovnice: Duernsteiner from Pixabay- Uradna turistična brošura mesta
- Wikipedija
- http://www.praha.eu/jnp/en/home/index.html
- http://www.praguewelcome.cz/en/
