Višegrad, znamenito staro mesto na reki Drini

Deli na:

Višegrad je mesto in središče istoimenske občine na vzhodnem delu Bosne in Hercegovine oz. Republike Srbske, na reki Drini. Nahaja se na hribovitem pobočju prostrane kotline reke Drine le okrog 16 km od meje s Srbijo, teren pa se tu blago dviguje v visoke vrhove planin tudi nad 1000 m.n.m. Nasploh je višegrajska kotlina ena redkih razširitev reke Drine, ki jo obkrožajo visoke soteske in gore. Že v srednjem veku je mesto zaradi svojega znamenitega mostu preko Drine, veljalo za pomembno trgovsko središče na poti, ki je povezovala Bosno s Carigradom. Znameniti stari most, vsem znan kot ˝na Drini ćuprija˝ je zapuščina vojskovodje in velikega vezirja Osmanskega cesarstva, Mehmed-paše Sokolovića. Gradili so ga od leta 1571 do leta 1577 in je svojo svetovno slavo doživel z romanom jugoslovanskega pisatelja Ivo Andriča (1892-1975) ˝Na Drini ćuprija˝, za katerega je pisatelj prejel tudi Nobelovo nagrado za književnost. Roman opisuje dogajanja v mestu Višegrad skozi zgodovino mostu in je bil preveden v mnoge svetovne jezike. Stari kamniti most z 11 širokimi loki je dolg okrog 250 m in širok okrog 10 m. Višegrad je vedno bil pomembna prometna povezava med Srbijo in Bosno in tudi danes skozi mesto vodi glavna magistralna pot med Beogradom in Sarajevom. Nahaja se tudi na pol poti od Beograda do črnogorskega primorja oz. Herceg Novog, ter med Beogradom in Dubrovnikom. Skozi Višegrad je vse do leta 1970 vodila tudi ozkotirna proga Beograd – Sarajevo, danes pa je za turistične namene obnovljen le njen del skozi Šargan, med krajem Mokro goro in krajem Šargan Vitasi, ki je vsem znana kot ˝Šarganska osmica˝. Pred razpadom bivše Jugoslavije (Titove Jugoslavije) je torej Višegrad bil na zelo tranzitni dubrovniški turistični poti, po kateri so predvsem turisti iz Srbije potovali proti Dubrovniku in Jadranskemu morju. Danes, predvsem zaradi že omenjenega razpada bivše države in zadnje vojne leta 1992, povsem izgublja svoj turistični značaj ter večinoma sameva. Kljub temu se v mestu in okraju nekaj premika in z novimi investicijami v turizem, turisti, čeprav v malem številu, Višegrad ponovno odkrivajo. Zaradi svoje ugodne lege je Višegrad idealno mesto in iztočnica za mnoge izlete in obiske znamenitosti tudi na srbski strani. Tudi sam ga uporabljal za obisk Mokre gore, Narodnega parka Tara in mnogih drugih znamenitosti, na državni meji pa sploh ni zastojev in težav. Z nedavno obnovo prej omenjene turistične proge (Šarganska osmica) in izgradnjo velikega turističnega in kulturnega kompleksa Andićgrad sredi Višegrada, je mesto zopet pridobilo svojo mesto med turistično zanimivimi kraji. Velike možnosti za razvoj turizma Višegrada in širše okolice ponuja tudi reka Drina in bogate naravne danosti, saj je to področje znano kot pomemben razvojni endemski center reliktov terciarne flore in faune. Od zelo redkih in zaščitenih rastlinskih endemnih vrst bi omenil predvsem Pančičevo omoriko (Picea omorika), ki je po mnenju mnogih, najlepše evropsko iglasto drevo in je pravi reliktni endem balkanskega polotoka. Njen naravni areal je ravno v okolici Višegrada (Veliki Stolac – 1540 m.n.m.) in v Narodnem parku Tara oz. okolici Mitrovca na Tari. Reka Drina razpolaga z nadvse bogatim ribjim fondom z okrog 30 vrstami, med njimi pa so najbolj znane mladica, postrv, som, krap, klen, mrena in druge. Med naštetimi je najbolj znana mladica, ki je z izgradnjo hidro elektrarne na Drini pri Višegradu skoraj izumrla.

Sedaj je zaščitena, reka Drina pa je njen naravni habitat. Višegrad ima zelo zanimivo zgodovino, najstarejši sledovi bivanja ljudi v tek krajih pa segajo v obdobje Ilirov (1.500 pr.n.št.), ko so te prostore naseljevala ilirska plamena Autarijati in Ardijeji. V okolici Višegrada so namreč našli njihove grobnice. V kasnejših obdobjih je kraj pripadal rimski provinci ˝Malavico˝, po dolini reke Drine pa je potekala rimska pot ˝Via Drina˝. V tem času do Višegrada prispejo germanski rudarji Sasi (tudi Saksi), po katerih še danes imenujejo del Višegrada (Sase). V naselju blizu Višegrada so arheologi pri izkopavanjih našli rimske kovance rimskih cesarjev Konstantina I. Velikega (Flavius Valerius Aurelius Constantinus) in Konstantina II. (Flavius Claudius Constantinus Augustus), na področju vasi Mušići pa so izkopali ostanke slovanske keramike iz 6. in 7. stoletja. V okolici mesta se nahaja tudi obsežno število srednjeveških nagrobnikov, med katerimi so najbolj znani v kraju Velika in Mala Gostilja. Zaradi svoje strateške lege in ekonomskega položaja je mesto Višegrad bilo večno pod udari raznih osvajalcev. V času srednjeveškega srbskega vladarja Stefana Nemanje (1113-1199) je ves okraj pripadal v sestav srbske države Nemanjiča oz. Raške države, ki je obstajala med 12. in 14. stoletjem. Sredi 14. stoletja je bilo pod oblastjo srbskega vladarja Nikole Altamovića, kasneje pa okraj zavzame bosanski kralj Tvrdko I. in ga priključi Bosanskemu kraljestvu, ki je takrat bila najmočnejša balkanska država. Višegrad se pisno prvič omenja leta 1433, ko pripada vplivni srbski veleposestniški družini Pavlović. Na vrhu višegrajskega hriba nad drinskim mostom se nahajajo ruševine starega mesta oz. Pavlovine (po vojvodi Pavlu Radenkoviću) in se razprostirajo na dveh lokacijah. Domačini ju imenujejo ˝Gornji grad˝ in ˝Donji grad˝, na skoraj nepristopnih stenah nad Drino pa se nahaja stolp, ki je med ljudmi znan kot ˝Kula Kraljevića Marka˝. Omenjeni stolp okrogle oblike višine okrog 8 m je imel v svojem času funkcijo opazovalnega oz. stražnega stolpa. Po zapisih znamenitega turškega potopisca Evlija Čelebija (1611-1679) je osmanski vojskovodja in veliki vezir Mehmed Paša Sokolović (Sokollu Mehmet Paşa) leta 1577 dal zgraditi spodnjo ˝Višegradsku varoš˝.

Morda te bo zanimalo: Gazi Husrev-Begova džamija v Sarajevu

V turških rokah mesto ostane vse do Berlinskega kongresa leta 1878, ko celotno Bosno prevzame Avstro-ogrska monarhija. S prihodom avstrijske vladavine, v mestu zaživi nov veter in razvoj na vsakem koraku. Mestu zgradijo vodovod, uvedejo zemljiško knjigo, zgradijo ozkotirno progo in javne zgradbe. Po 1. svetovni vojni mesto preide v sestav Kraljevine Jugoslavije v okviru Bosne in Hercegovine, po 2. svetovni vojni pa v sestav takratne SFR Jugoslavije (Titove Jugoslavije). Obe svetovni vojni sta mesto pustili v ruševinah in večina objektov je bila močno poškodovanih. Med njimi je žal bila tudi znamenita ˝na Drini ćuprija˝. Po 2. svetovni vojni se mesto hitro opomore in razširi ter razvije v enega pomembnejši središč, kjer se pospešeno razvijal tudi turizem. Pri tem bi omenil znamenito ˝Višegradsko banjo˝ oz. termalno zdravilišče, ki je od mesta oddaljena le nekaj kilometrov. Temperatura termalne mineralne vode z 34°C blagodejno vpliva in zdravi revmatska, nevrološka in obolenja ob njenem izviru pa so leta 1982 zgradili moderen hotel ˝Vilina Vlas˝. Najzanimivejši objekt v termah je zagotovo staro turško kopališče (hamam), ki s ga zgradili v času gradnje starega kamnitega mosta. V neposredni bližini term je namreč nahajališče kamnine iz katere so zgradili omenjeni stari most in ob njegovem kopanju so kamnoseki odkrili izvir termo-mineralne vode, ki je v uporabi še danes. Sprehod po mestu je danes povsem drugačen in občutiti je, da se domačini po svojih najboljših močeh trudijo nadoknaditi izgubljena leta zadnje vojne. Osrednja pot po starem delu mesta vodi od starega kamnitega mostu po desni obali reke Drine, kjer se začne tudi ˝višegrajska čaršija˝, pa vse do izliva reke Rzav v Drino. Čaršija se nežno naslanja na pobočje bližnjih hribov, v njej pa so domačini preživljali prelepe poletne večere ob sprehodih in ˝kafetkanju˝. V trikotniku med desnim bregom reke Drine in levim bregom Rzava se nahaja tudi glavni del čaršije. Nova znamenitost, ki turiste vleče v Višegrad je zagotovo ˝Andićgrad˝ ali tudi ˝Kamengrad˝, turistično-kulturni center in neke vrste etno naselje, katerega idejni vodja je karizmatični in svetovno znani režiser Emir Kusturica. Andićgrad je zgrajen na imenitni in mondeni lokaciji ob samem ustju reke Rzav in Drine, njegova otvoritev za obiskovalce pa je bila leta 2012. Gre za nadvse zanimiv kompleks kamnitih zgradb (okrog 50), ki so smiselno in arhitekturno razporejene v pravo malo mestece, v katerem je mestno gledališče, kino, javne upravne zgradbe, cerkev, trgi, rečna marina in pristanišče na Drini, hoteli, restavracije in bari ter spominska hiša Ive Andrića.

Morda te bo zanimalo: Olomouc, zgodovinski biser Češke

Vsak obiskovalec je nad obiskom zagotovo navdušen in ga med obiskom Višegrada enostavno ne sme zamuditi. Z omenjenega pristanišča in rečne marine, se pričenja večina izletov z barkami po reki in kanjonu Drine. Nekateri ponudniki ponujajo prevoze vse do jezera Peručac pred srbsko Bajino Bašto. Ob našem obisku so pospešeno gradili in urejali kamniti stolp na južni strani kompleksa in veliki trg pred cerkvijo, a je vse skupaj potekalo na diskreten in nemoteče do obiskovalcev. Na desni obali reke Rzav se na obronkih nahaja naselje ˝Nova mahala˝, ki je novejši stanovanjski predel Višegrada, zgrajen po 2. svetovni vojni. Tu so zgradili kakšnih deset stanovanjskih stolpnic, osnovni šoli, kulturni dom in preko 300 stanovanjskih hiš. Da bi se razbremenil promet preko starega kamnitega mosta in samega centra, so leta 1987 zgradili novi most na Drini in prometnico, ki preko široke kotline Župa povezuje BiH in Srbijo. Meja med državama je določena že daljnega leta 1343 in je do danes ostala nespremenjena. Omenjena kotlina je najplodnejši del višegrajskega okraja, bogata z raznimi vrstami sadja, med katerimi moram posebej omeniti slive iz katerih proizvajajo znano višegrajsko žganje ˝višegrađanka˝.

Kljub slabemu obisku je v Višegradu lepo poskrbljeno za turiste, ki se lahko namestijo v enem od mestnih hotelov ali v privatnih sobah ter apartmajih. Cene so zelo ugodne, prijaznost in ustrežljivost domačinov pa enkratna. Osebno sem bil v času obiska več dni nastanjen v ˝Višegradski kafani Anika˝, kjer zraven lepo opremljenih sob nudijo odlično in cenovno zelo ugodno domačo hrano. Imajo odlične menije (tudi ribje), omenil pa bi nadvse okusne, vsaj zame božanske, klobase na žaru ˝dimljene sudžukice˝, s katerimi postrežejo tudi Emiru Kusturici, ki je njihov reden gost. Zraven sem poskusil tudi njihovo odlično domačo ˝višegrađanko˝. Lastnik restavracije gospod Danko je mlad, razgledan, prijazen in zelo posloven človek, ki je v vsakem trenutku pripravljen pomagati z nasveti in organizacijo dodatnih uslug, kot npr. potovanje z ladjico po Drini. Nasploh je vso osebje zelo prijazno in zgovorno kar daje lep občutek domačnosti. Restavracija leži ob glavni cesti Sarajevo-Užice in je od starega kamnitega mosta oddaljena le kakšnih 400 m. Apartmaji in sobe so lepo opremljeni in vsi imajo lastno kopalnico, klimo, TV in brezplačen WiFi. Če vas pot zanese v tiste kraje njihove usluge toplo priporočam.