Herceg Novi, turistični biser Črne Gore

Herceg Novi, turistični biser Črne Gore
Deli na:

Herceg Novi je črnogorsko pomorsko mesto z atraktivno geografsko lego. Namestilo se je na prostoru med najvišjo planino dinarskega masiva Orjena (1895 m) in vhodom v enega najlepših zalivov sveta Boko Kotorsko. Mesto je administrativni, kulturni in gospodarski center občine, ki se razprostira od mejnega prehoda s Hrvaško (Debeli Brijeg) do najožjega dela zaliva Boke Kotorske (Verige – 300m). Planina Orjen je znana po svojih endemnih vrstah, rekreativnih planinskih poteh ter poznem pomladnem smučanju. Mesto ima zelo bogato in živopisno vaško zaledje s skupno površino 235 km2 z okoli 39.000 prebivalci. Samo mesto ima okoli 20.000 prebivalcev. Področje Boke Kotorske se odlikuje po sredozemski klimi s suhimi in toplimi poletji in blagimi zimami. Herceg Novi ima še dodatno zelo specifično mikroklimo, kar je posledica odprtosti proti jugu, pomorske lege, kraškega sveta in planinskega zaledja ki preprečuje prodor hladnega zraka s celine. Mesto ima na leto približno 200 sončnih dni, ki v mesecu juliju in avgusti sveti kar 11 ur na dan. Povprečna letna temperatura znaša 16°C, od meseca maja pa do septembra pa kar 25°C. Takšna klima kraju omogoča več kot 4 mesece uživanja ob morju, saj se tudi povprečna temperatura morja giblje med 24 – 26°C. Arheološka izkopavanj na polotoku Luštica in v pečini Vranjaj so pokazala prisotnost ljudi že v mlajši kameni in rani bronasti dobi. V 3. stoletju p.n.š. po zmagi nad Iliri, je nad temi kraji zavladala Rimska republika. Po delitvi Rimskega cesarstva področje kraja pripada Zahodnemu rimskemu cesarstvu, po njegovem razpadu pa nad krajem dominira Bizantinsko cesarstvo. Slovanska plemena so ta področja pričela naseljevati v 7. stoletju. V tem času so se v cesarstvu začele pojavljati tudi prve župnije, ki so prvotno bile upravno odvisne od cesarstva, na kar s časom pridobijo svojo lastno upravno avtonomijo. Na področju današnjega mesta Herceg Novi se je formirala župnija Dračevica, ki je pripadala primorskim župnijam Travunije, ime pa je dobila po slovanski besedi ˝drač˝ (drobno, trnasto grmičevje). Skozi župnijo je potekala pomembna rimska pot.

V 10. stoletju župnija izgubi svojo neodvisnost in postane del posesti zetskih knezov, njih pa v 12. stoletju zamenjajo Nemanjići. Po smrti cara Dušana župniji zavlada knez Vojislav Vojinović, kasneje pa rodbina Balšići. Prvo ime mesta Herceg Novi je bilo Sveti Stefan, ki je bil ustanovljen leta 1382 v sestavu Kraljevine Bosne pod vladavino kralja Tvrtka I. Kotromaniča. Njegova želja je bila, da Kraljevina Bosna dobi svojo lastno pristanišče in tako postane trgovsko neodvisna od Dubrovnika. Dobravčani so mesto blokirali in primorali kralja, da prizna njihov monopol nad pomorsko trgovino s soljo. Po kraljevi smrti nad mestom zavlada vojvoda Sandalj Hranić Kosača, ki uspešno kljubuje Dubrovniku in samostojno trguje s soljo. Ime Herceg Novi mesto pridobi v času vladavine Sandaljevega bratranca Štefana Vukčića Kosače, pod katerim mesto tudi doživi največji napredek in razvoj. Ta se zaustavi pod turško okupacijo od leta 1482 do leta 1687. Po končani turški okupaciji se na mestnem področju izmenjujejo razni narodi in civilizacije, ki pustijo globoke zgodovinske in kulturne sledove ter v veliki meri vplivajo na nadaljnji razvoj kraja. Pomembnejši vpliv nad krajem pusti Avstro-Ogrska, ki mu vlada med leti 1814 in 1918. Po njenem razpadu Herceg Novi pripada pod državno vladavino SHS oziroma staro Jugoslavijo. Med drugo svetovno vojno mesto in okoliške kraje okupirajo Italijani in Nemci, vse do končne osvoboditve leta 1944, ko mesto v socialistični oziroma Titovi Jugoslaviji pripade Narodni republiki Črni Gori. Bogata spomeniška in zgodovinska dediščina na področju mesta je prežeta z zgodovinskim vplivom raznih narodov in kultur na tem območju. Verski in kulturno-zgodovinski spomeniki v mestu Herceg Novi tako po svoji številčnosti kot pomembnosti zagotovo zavzemajo prvo mesto. Od 342 pomembnih kulturnih spomenikov Črne Gore jih je samo v Herceg Novem celo 89. Pri tem moram omeniti Samostan Savina, ki je eden od najlepših primerkov baročne arhitekture na Jadranu. Potem je tu čudovita cerkev sv. Mihaela v starem zgodovinskem centru mesta (Stari grad) oziroma glavnem trgu, ki ga poznavalci uvrščajo med dragulje bokokotorskega gradbeništva, posebej po arhitekturni in umetniški izdelavi. Cerkev je zgrajena v čudovitem bizantinskem, baročnem in gotskem stilu. Arhitekturno nadvse zanimive so tudi utrdbe, ki jih v mestu ne manjka. Znamenita je utrdba Španjola, ki je zgrajena v času turške vladavine v 15. in 16. stoletju, ime pa je dobila po Špancih, ki so sodelovali v njeni izgradnji v času njihove enoletne vladavine nad mestom.

Morda te bo zanimalo:   Skopje, zanimiva prestolnica ob reki Vardar

Tudi ˝Kanli Kula˝ izvira iz časa turške vladavine iz. 16. stoletja, v njej pa je bil zapor. Leta 1996 je rekonstruirana v enega najlepših letnih avditorijev na Jadranu s preko 1.000 sedeži. Nadvse zanimivi sta tudi utrdbi ˝Forte Mare˝ (morska trdnjava) iz 14. – 17. stoletja in ˝Citadela˝. Slednja se nahaja ob samem morju in je s svojim obzidjem segala vse do ˝Donjega grada˝, a jo leta 1979 skoraj v celoti poruši katastrofalni potres. Mesto Herceg Novi in njegova okolica premore tudi druge zanimivosti. Obiskovalec se lahko dodatno sprosti v prečudovitem parku nekdanjega hotela ˝Boka˝, ki je pravi botanični vrt. Park so začeli oblikovati v začetku 20. stoletja ob gradnji že omenjenega hotela, v njem pa lahko obiskovalec najde preko 80 rastlinskih vrst iz raznih krajev sveta. V parku se tudi nahaja leta 2000 obnovljen ribnik, ki je bil porušen v potresu. V bližini mesta na polotoku Luštica se nahaja zelo atraktivna jama oz. pečina ˝Plava špilja˝, ki jo je ustvarila narava med zalivom ˝Zlatna luka˝in rtom ˝Mokra gora˝. Od mesta je oddaljena le kakšnih 6 km, ime pa je dobila po nenavadni modri barvi, ki v sončnih dneh odseva z morja. Dostop vanjo je možen le s pomočjo barke ali manjše ladjice, saj je visoka nekaj več kot 9 m, njena globina pa je okrog 4 m. Nadvse zanimiv je otok Mamula, ki je dobil ime po avstrijskem generalu Lazaru Mamuli, čeprav je na pomorskih kartah otok znan pod imenom ˝Lastavica˝. Avstrijski general je otok utrdil in naselil sredi 19. stoletja zaradi njegove strateške lege, saj leži na samem vhodu v Boko Kotorsko. Otok premera 200 m je obrasel z nizko vegetacijo in ima zanimivo plažo in pristanišče. V času 1. in 2. svetovne vojne je bil na njem zapor, kar priča tudi spominska plošča.

Morda te bo zanimalo:   Krakow, stara kraljeva prestolnica Poljske

Čeprav je sedaj otok zapuščen je vseeno priljubljena poletna destinacija. Mesto ima tudi bogato turistično ponudbo, saj so prve manjše nočitvene kapacitete za goste odprli že ob koncu 19. stoletja. Iz tega obdobja obstaja prvi zapis o gostilni ˝Šjora Roze˝ in ˝Bella Vista˝ iz leta 1872 s 25 posteljami. O razvoju modernega turizma v mestu in okolici lahko govorimo z izgradnjo prvega hotela v Črni Gori ˝Pansion na Zelenoj Plaži˝ na samem začetku 20. stoletja. V kasnejših letih so mu sledili še znameniti hotel ˝Boka˝ iz leta 1913, hotel ˝Plaža˝ iz leta 1926 ter mnogi drugi. Omenjeni hoteli so v takratnem času predstavljali vrhunec turistične ponudbe okraja in so bili znani tudi v svetovnem merilu. Leta 1932 je tako že omenjeni hotel ˝Boka˝ dobil na sejmu turizma v Parizu zlato medaljo za udobje in usluge. Že leta 1929 je občina Herceg Novi proglašena za morsko kopališče in klimatsko letovišče, saj so že od davnine bili znani zdravilni učinki priobalnega morskega mulja imenovanega ˝igalsko blato˝ in mineralne vode ˝igalske slatine˝. Arhitektura hotelov in turističnih objektov iz tega obdobja je čudovita in na nek poseben način dopolnjuje ostalo kulturno in arhitekturno dediščino. Žal nekatere zgradbe iz tega časa zaradi katastrofalnega potresa iz leta 1979 več ne stojijo, kljub temu pa je Herceg Novi mesto s posebno dušo in utripom, prežetim s prijaznostjo domačinov in nadvse zanimivim nočnim kulturnim dogajanjem na mnogih prečudovitih stopniščih in srednjeveških trgih.

Kontakt:

Turistička organizacija Herceg Novi
Jova Dabovića 12, 85340 Herceg Novi – Montenegro
T: +38231 350 820
W: http://www.hercegnovi.travel/
E: info@hercegnovi.travel

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@vagabundo.si.