Včasih so bile na podeželju koline težko pričakovan praznični dan in del tradicije. Skoraj vsaka kmetija je gojila prašiče, ki so jih navadno ob koncu leta, ko se je ohladilo in je bilo shranjevanje mesa lažje, zaklali in pripravili koline. Na koline so bili povabljeni sorodniki in sosedje, ki so prav vsi poprijeli za delo, gospodinja pa je poskrbela, da na ta dan na mizi ni manjkalo dobrot.
Ponekod na Štajerskem, predvsem v Slovenskih goricah je gospodinja takoj po zakolu mesarju in njegovim pomočnikom postregla z žganico, sledila pa je sveže pečena in začinjena kri. V dediščini slovenske kulinarike predstavljajo koline s pestro paleto izdelkov zares veliko bogastvo. Samo osnovnih izdelkov, ki smo jih znali in jih še znamo v Sloveniji narediti iz prašiča, je krepko čez petdeset. Znotraj vsake skupine je cela vrsta lokalnih in regionalnih receptur, izvedb, načinov prekajevanja in sušenja. Med kulinarične posebnosti, ki ima na Ptujskem prav posebno mesto spadajo tudi krvavice oziroma kašnate klobase. Te so večkrat na jedilnih listih boljših ptujskih gostiln ter kmetijah s kmečkim turizmom, zagotovo pa tudi v pustnem času.
Sestavine
- meso svinjske glave
- pljuča
- 1 kg riža
- 1 kg ajdove kaše
- 2 dl krvi,
- malo masti
- sol, poper
- 2 čebuli
- majaron, pimet
Priprava
Kuhano meso in pljuča zrežemo na manjše kose in zmeljemo. Skuhamo tudi riž in ajdovo kašo. Čebulo na drobno nasekljamo in prepražimo na črevni masti. Mleto meso, riž in ajdovo kašo damo v primerno veliko posodo, polijemo z vročo maščobo in primešamo začimbe, sol in kri. Prilijemo tudi mesno juho, v kateri smo kuhali glavo, da je nadev sočen. Že prej si narežemo čreva in jih na eni strani zašpilimo. S pripravljeno zmesjo napolnimo čreva, vendar ne preveč, in jih tudi zašpilimo na drugem koncu. Krvavice damo nato v vročo vodo tik pred vreliščem. Kuhajo naj se ½ ure oziroma tako dolgo, da ob vbodu z iglo ne priteče več kri. Kuhane speremo z mlačno vodo in zložimo na desko, da se ohladijo. Krvavice nato spečemo in še tople ponudimo. Tako kot včasih in po tradiciji jih lahko ponudimo s kislo repo ali kislim zeljem.
Viri:
- Metličar Mojca v sodelovanju z društvi kmetic, podeželskih žena, deklet in gospodinj, Bogastvo okusov podeželja, društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, Ptuj 2014
- Foto: Boris Farič
- http://www.las-bogastvopodezelja.si
