Reka Donava je prežeta s čudovito naravno in izjemno kulturno dediščino, za ljudi ob njenem nabrežju pa je vedno predstavljala vir življenja. Tako reka, ki je oblikovala eno najbolj očarljivih pokrajin, že stoletja velja za zibelko kulture in civilizacije. Za svoja potovanja so jo uporabljali mnogi cesarji in kralji, po njihovih sledeh pa je danes mogoče občudovati samostane in razkošne gradove ter čudovita srednjeveška mesta. Eno od takšnih srednjeveških mest ob Donavi, ki je vsekakor vredno obiska je tudi znameniti Golubac v Srbiji, ki je nastal kot branik v Džerdapsko sotesko, znan pa je po svoji čudoviti trdnjavi oz. gradu (tvrđava Golubački grad). Pri omenjenem mestu reka zapusti Panonsko nižino, njen širok in umirjen tok pa se prepusti ozki in visoki Džerdapski soteski z mnogimi meandri. Gre za največjo in najdaljšo sotesko v Evropi, ki ji mnogi pravijo tudi Železna vrata, njene stene pa se nad Donavo dvigajo tudi do 800 m.n.m.
Grad Golubac je ves čas imel burno zgodovino, saj so se na tem majhnem a strateško pomembnem področju v preteklosti odvijale mnoge pomembne bitke narodov. Tako so že Rimljani za zaščito svojih pokrajin v 1. stoletju na mestu današnjega mesta Golubac zgradili staro mesto Vico Cuppae, po nekaterih zapisih pa naj bi leta 299 v njem bival celo rimski cesar Dioklecian. V kasnejših burnih obdobjih in bitkah med Bizantinskim cesarstvom, Srbi, Bolgari in Madžari je bilo mesto tako močno porušeno, da se njegova obnova enostavno ni izplačala. Novo srednjeveško mesto z znamenitim gradom oz. trdnjavo so kasneje postavili nekoliko nižje ob Donavi, le kakšne 4 km od današnjega centra mesta. Kdo jo je zgradil še danes ni dognano, saj o tem ne obstaja nobenih pisnih virov.
Eden od najlepših pogledov na mesto in trdnjavo ter vhod v Džerdapsko sotesko se vije z znamenite razgledne točke na bližnjem vrhu Velika čuka. Ta se nad mestom dviga 316 m.n.m, dostop na vrh na katerem je tudi TV antena pa je dokaj strm. Pot se prične v bližnjem naselju le kašna 2 km iz centra mesta Golubac proti trdnjavi. Na desni strani magistralne ceste, ki vodi v Džerdapsko sotesko, je nekoliko manjše parkirišče ob njem pa studenec v katerem si po navedbah domačinov lahko natočimo tudi sveže vode. Pot nas v nadaljevanju vodi v hrib po makadamski gozdni poti, ki je na predelih, kot rečeno, dokaj strma. Celotna pot je dolga 4,2 km, povprečen pohodnik pa bo zanjo potreboval dobri 2 uri. Le nekaj minut pred vrhom je v gozdu tudi lovski dom, kjer se lahko pohodnik spočije in okrepča z dobrotami iz svojega nahrbtnika. Čeprav je pot speljana tudi po gozdu, se z nje večinoma vijejo lepi pogledi na Džerdapsko jezero in okolico, ko pa pohodnik prispe na vrh pa je ves napor je poplačan s čarobnim pogledom na trdnjavo in reko Donavo.
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=541
- http://www.discoverserbia.org/sr/istocna-srbija/golubac
- http://www.tvrdjavagolubackigrad.rs/
- http://www.togolubac.rs/
- Uradne brošure turistične organizacije Golubac
