Grad Golubac, biser Donave in Džerdapa

Grad Golubac, biser Donave in Džerdapa
Deli na:

Reka Donava je prežeta s čudovito naravno in izjemno kulturno dediščino, za ljudi ob njenem nabrežju pa je vedno predstavljala vir življenja. Tako reka, ki je oblikovala eno najbolj očarljivih pokrajin že stoletja velja za zibelko kulture in civilizacije. Za svoja potovanja so jo uporabljali mnogi cesarji in kralji, po njihovih sledeh pa je danes mogoče občudovati samostane in razkošne gradove ter čudovita srednjeveška mesta. Eno od takšnih srednjeveških mest ob Donavi, ki je vsekakor vredno obiska je tudi znameniti Golubac v Srbiji, ki je nastal kot branik v Džerdapsko sotesko, znan pa je po svoji čudoviti trdnjavi oz. gradu (tvrđava Golubački grad). Pri omenjenem mestu reka zapusti Panonsko nižino, njen širok in umirjen tok pa se prepusti ozki in visoki Džerdapski soteski z mnogimi meandri. Gre za največjo in najdaljšo sotesko v Evropi, ki ji mnogi pravijo tudi Železna vrata, njene stene pa se nad Donavo dvigajo tudi do 800 m.n.m.

Grad Golubac je ves čas imel burno zgodovino, saj so se na tem majhnem a strateško pomembnem področju v preteklosti odvijale mnoge pomembne bitke narodov. Tako so že Rimljani za zaščito svojih pokrajin v 1. stoletju na mestu današnjega mesta Golubac zgradili staro mesto Vico Cuppae, po nekaterih zapisih pa naj bi leta 299 v njem bival celo rimski cesar Dioklecian. V kasnejših burnih obdobjih in bitkah med Bizantinskim cesarstvom, Srbi, Bolgari in Madžari je bilo mesto tako močno porušeno, da se njegova obnova enostavno ni izplačala. Novo srednjeveško mesto z znamenitim gradom oz. trdnjavo so kasneje postavili nekoliko nižje ob Donavi, le kakšne 4 km od današnjega centra mesta. Kdo jo je zgradil še danes ni dognano, saj o tem ne obstaja nobenih pisnih virov, a o nastanku mesta Golubac med domačini kroži več legend. Najbolj znana je legenda o prelepi princesi Golubini, ki je odbila ženitno ponudbo pomembnega turškega paše. Ta jo je za kazen dal prikovati na osamelo skalo sredi Donave, na kateri je tudi izdihnila. Omenjena stena je dobila ime ˝Babakaj˝, kar v turškem jeziku pomeni ˝pokesaj se˝ in na svojem mestu sredi Donave stoji še danes, od izgradnje HE Džerdap pa je skala delno potopljena. Druga legenda govori, da je v kraju bilo veliko golobov, zato je golob simbol mesta in se nahaja tudi v mestnem grbu. Po eni od legend je mesto dobilo ime po zaslugi bizantinske princese Jelene, ki je bila ujeta v znameniti trdnjavi in je v svoji tolažbi hranila golobe. Zbralo se jih je res veliko število in po njih naj bi mesto torej dobilo tudi ime Golubac. Ime se prvič omenja v Madžarskih spisih iz leta 1335, omenjajo pa ga tudi turški pisni viri iz leta 1390, ki se nanašajo na znameniti grad oz. trdnjavo.

Morda te bo zanimalo:   Hiša cvetja v Beogradu, grobnica Josipa Broza Tita

Grad Golubac sestavljajo trije sklopi stavb z obzidjem: prednji grad, zadnji grad in zgornji grad. Ima nenavadno obliko saj se je skozi različne faze gradnje prilagajal naravnemu poteku grebena nad reko Donavo. Skupaj ga sestavlja 10 obrambnih stolpov s povezanim obzidjem, ki ima dva glavna vhoda. Grad je dejansko zgrajen in vsekan v steno grebena in je predstavljal eno od najtežjih preprek za osvajalne vpade s severa dežele. Najvišjim točkam gradu na vzhodni in južni strani obzidja je bilo zaradi strmega terena težko pristopiti, najlažji pristop h gradu pa je bil z zahodne strani le po reki Donavi. Z omenjene strani je osvajalce čakalo trdno obzidje in obrambni stolpi, med katerimi je potekala povezava. Pred  najnižjim delom utrdbe se je nahajal vodni kanal, preko katerega je vodil dvižni most do glavnih vhodnih vrat. Tudi v samem gradu je bilo vse podrejeno obrambi, saj je imel zunanje in notranje obzidje, ki je bilo med seboj povezano s stopnicami in notranjimi vhodnimi vrati. Obrambni stolpi v gradu so imeli znotraj lesene konstrukcije podov v nadstropjih, ki so jih povezovale kamnite stopnice. Omenjena konfiguracija obrambnih stolpov in obzidja je dajala gradu močan vpliv in pregled nad vso dolino reke Donave proti zahodu in proti vzhodu k pomembni ožini v samo Džerdapsko sotesko. S sprednje strani ob reki Donavi je bilo obzidje povezano celo z močno verigo, ki je bila priklenjena na že omenjeno steno ˝Babakaj˝ sredi Donave. Z gradu so lahko tako popolnoma kontrolirali promet in dogajanje na reki.

Zaradi svoje strateške lege je skozi zgodovino večkrat menjaval svoje lastnike. Posedovali pa so ga tako Srbi in Turki kakor tudi Madžari, dokončno pa je grad pod srbsko upravo dodeljen šele leta 1868. Sčasoma je grad zaradi političnih razmer izgubil svojo prvotno vlogo in ostal prepuščen zobu času ter vse večjim vplivom hitro razvijajoče se družbe in industrializacije. Po 1. svetovni vojni so skozi glavna vhoda gradu in steno grebena speljali magistralno cesto s tunelom, ki še danes povezuje Srbijo z vzhodnimi pokrajinami Balkanskega polotoka. Kasneje so z izgradnjo HE Džerdap potopljeni tudi najnižji deli gradu, Donava pa je v tem predelu široka kar 7 km in zgleda kot morje. V njegovi neposredni bližini so postavili tudi kamnolom, ki je imel na ohranitev gradu in njegove neposredne okolice zelo slab vpliv. Kljub vsemu so grad zaradi izjemne zgodovinske vloge leta 1979 proglasili za zaščiten spomenik velikega pomena, z leti pa se je ozaveščenost za njegovo ohranitev še okrepila. Tako so v začetku 21. stoletja ponovno aktivneje pričeli z obsežnejšim restavriranjem in čiščenjem okolice, največji zamah pri njegovi revitalizaciji pa je opaziti prav v zadnjih letih. K njej sta s skupnim sporazumom pristopili Srbija in Romunija, ki sta s projektom v okviru Donavske strategije razvoja uspeli pridobiti evropska sredstva, z njimi pa so v prvi fazi uredili okolico gradu z novo obvoznico in odstranili stari kamnolom, od katerega je ostala samo drobilnica.

Morda te bo zanimalo:   Senjski Rudnik, zibelka rudarstva v Srbiji

Posredno so na lokaciji deponije kamnoloma uredili večji parkirni prostor, nasproti njega pa sodoben pristan za ladje. Zraven je postavljen tudi novi turistični center z manjšim muzejem in info točko ter velik arheološki park, ki se razprostira vse do gradu. Prav tako potekajo velika restavratorska dela na samem gradu, ki pospešeno dobiva svojo prvotno obliko in sijaj. Načrtov je veliko tudi v smislu turistične trajektne povezave med Srbijo in Romunijo preko Donave na njene najširšem delu. Na srbski strani so v ta namen že zgradili carinski kompleks. V bližnjem kamnolomu imajo namen iz drobilnice urediti velik amfiteater z umetniškim ateljejem, ob Donavi pred turističnim centrom postaviti velik bazen z filtrirano vodo iz Donave, dodatno urediti obalo za vodne športe, na bližnji veliki poljani pred gradom Golubac pa turnirski prostor in ribiško vas, To je le nekaj večjih projektov, ki jim bodo z leti sledili manjši.

Omenjeni napori za ohranitev gradu Golubac so prispevali k vse večjemu obisku turistov, zato se nekoliko pozabljena destinacija na samem vhodu v Đerdapsko sotesko ponovno vrača na turistične zemljevide. Grad Golubac namreč skupaj z Džerdapskim jezerom, znamenitim arheološkim najdiščem Lepenski vir in mnogimi drugimi znamenitostmi kot  npr. čudovite razgledne točke nad reko Donavo, sprehajalnimi potmi ob Donavi in samem mestu idr., predstavlja čudovito turistično izkušnjo za mnoge oblike turizma (kolesarstvo, gorništvo, pohodništvo, vodno jadralstvo, eko turizem, ribolov..). Skratka, že sedaj grad Golubac in vse kar je povezano z njim enostavno morate vključiti v eno od svojih turističnih izkušenj, za vse podrobnosti pa vam je voljo nadvse prijazno osebje Turistične organizacije Golubac. Domačini pravijo, da ima Donava pri Golubcu najširši nasmeh in romantičen pridih, a močan vpliv na ljudi, ki živijo sicer skromno in v skladu z naravnimi danostmi. Lahko rečem, da so tukajšnji ljudje, tako kot Donava, širokih nasmehov ter velikega srca, ki vam bodo svoja vrata na široko odprli, udobno namestili in pogostili s svojimi izjemnimi lokalnimi jedmi. Verjemite, izkušnja bo nepozabna.

Kontakt:

Turistična organizacija Golubac
Gorana Tošića Mačka 1
12223 Golubac
T: +381 12 638 614
E: togolubac01@gmail.com
W: http://www.togolubac.rs/

Viri

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@vagabundo.si.