Le kakšne 3 km od Despotovca, med zelenimi griči živopisne Resavske soteske, objet z veličastnim srednjeveškim obrambnim obzidjem in stolpi, se nahaja samostan Manasija, ki ga mnogi uvrščajo med vrhunske dosežke staro srbske arhitekture. Ob tem njegove freske veljajo za ene od najpomembnejših primerov srednjeveškega umetniškega ustvarjanja v Srbiji. Samostan, ki ga imenujejo tudi Manastir Resava, so prav prikupno umestili v slikovito kotlino reke Resave med gorama Bjelanica in Kučaja. Samostan, ki je zgrajen v stilu t.i. Moravske šole, je zapuščina despota Stefana Lazarevića (despot – srednjeveški vladar in dostojanstvenik), graditi pa so ga pričeli leta 1407. Ta je po zadnjih dognanjih v samostanu tudi pokopan, saj ob zadnji rekonstrukciji samostanske cerkve v začetku 21. stoletja pod marmorno ploščo našli njegove posmrtne ostanke, ki so jih potrdili z DNK analizo.
Svoja vrata je prvič odprl po dobrih desetih letih predane gradnje in vse do danes pri vernikih in vseh, ki ga obiščejo, vzbuja veliko občudovanje, saj velja za biser srbske arhitekture, kulturne dediščine in umetnosti. Ob pogledu na samostan popotniku enostavno zastane dih in to ne samo v smislu same arhitekture in lepote naravnega okolja v katerem stoji, temveč tudi glede burne zgodovine, ki jo sebično čuvajo njegovi zidovi. Samostan je grajen kot neločljiva obrambna trdnjava z enajstimi stolpi, ki so branilcem omogočali hitro posredovanje in obrambne premike, med njimi pa je izjema le Despotov stolp (Despotova kula). Ta je nekoliko izstopa, tako izgledom, kot tudi drugačnim stilom gradnje. Obrambni zid je visok okrog 12 m in širok okrog 3 m. Stari zapisi govorijo, da se je okrog celotnega kompleksa nahajal 17 m dolg rov, ki se je spuščal do t.i. Malega gradu oz. nekoliko štrlečega dela utrdbe.
Z vstopom v notranje dvorišče te fascinantne srednjeveške utrdbe popotnika pot ponese do čudovite cerkve, posvečene Sveti Trojici. S svojo skromno in lepo arhitekturo ter znotraj dragocenimi freskami, ki so verne priče srbske srednjeveške zgodovine in umetnosti, daje kot osrednja zgradba samostanskega kompleksa temu svetemu kraju poseben pečat. Med poslikavami je najbolj znana freska despota Stefana, ki v eni roki drži model samostana v drugi pa njegovo ustanovno listino. Veličastni so tudi prizori srbskih vojakov, odlomki iz Jezusovega življenja ter liki bibličnih prerokov iz stare zaveze. Med najbolj ohranjene prvobitne zgradbe samostanskega kompleksa spada njegova jedilnica, ki ob cerkvi velja za najpomembnejšo in najbolj impresivno stavbo v samostanu. Ta je hkrati tudi največja srednjeveška jedilnica v Srbiji. V sklopu samostana so se včasih nahajale tudi samostanske celice, shramba in delavnice, v njem pa je delovala tudi bolnišnica. Omenjene zgradbe so bile večinoma zgrajene iz lažjega gradbenega materiala, ker pa je bil samostan v svoji več kot 600 letni zgodovini tudi večkrat porušen, o njih danes pričajo le še ostanki njihovih zidov.
Samostan Manasija je poznan tudi po Resavski šoli, ki je v okvirju samostana delovala v prvi polovici 15. stoletja, v njej pa so se sestajali in delovali učeni menihi, prevajalci, književniki in prepisovalci starih rokopisov in knjig. Tako je s tem svoj čas samostan slovel kot simbol narodove duhovnosti in posvečenosti. Nasploh je ta del Srbije zraven izjemnih naravnih lepot pravi raj za ljubitelje kulture, umetnosti in zgodovine, zato obisk samostana Manasija toplo priporočamo.
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- http://manasija.rs/
- http://www.serbia.com/srpski/manastir-manasija-biser-srpske-srednjovekovne-kulture/
- https://www.nationalgeographic.rs/reportaze/clanci/11831-dragulj-srpske-srednjovekovne-kulture-sest-vekova-manasije.html
- http://www.pomoravlje.rs/spomenik-srpske-srednjovekovne-kulture-manastir-manasija/
