Budimpešta, mesto burne zgodovine in tradicije

Budimpešta, mesto burne zgodovine in tradicije
Deli na:

Budimpešta je glavno mesto Madžarske in glavni politični, industrijski, trgovski in prometni center v državi. Po uradnem številu prebivalcev približno 1,7 milijona, neuradno pa z okoli 2,5 milijona je šesto največje mesto v Evropski uniji. Mesto se razteza ob obeh bregovih reke Donave in je razdeljeno na 23 okrožij oz. občin. Na desnem bregu se nahaja nekdanje samostojno mesto Budim (Buda) in severno od njega Stari Budim (Óbuda). Pešta se nahaja ob levem bregu Donave. Na Donavi je nastalo tudi nekaj otokov. Severno od mestnega središča sta Margit – sziget oz. Margaretin otok, ki je priljubljen park in rekreacijsko središče, in Óbudai – sziget (Starobudimski otok). Južno od mesta se nahaja otok Csepel sziget, ki je danes rečno tovorno pristanišče. Arheološke najdbe dokazujejo poseljenost območja današnje Budimpešte že v kameni dobi. Pozneje je na mestu današnje Óbude keltsko pleme Evariski ustanovilo majhno naselbino Ak-Ink (bogate vode). Na njenih temeljih so Rimljani leta 89 ustanovili mesto Aquincum, ki je leta 106 postalo glavno mesto province Spodnja Panonija in to ostalo vse do konca 4. stoletja. Na mestu današnje Pešte je stalo mesto Contra aquincum. V obdobju Hunov je kralj Attila v 5. stoletju zgradi svoje mesto. Leta 896 so območje današnjega mesta zasedli Madžari in postopoma so nastala do leta 1873 samostojna mesta Stari Budim (Óbuda), Budim (Buda) in Pešta (Pest). Leta 1241 so Pešto napadli Mongoli in preko zamrznjene Donave še Budim. Zaradi tega je dal kralj Béla IV. utrditi grič na desnem bregu Donave. Znotraj te utrdbe je nastal novi Budim, ki je leta 1247 postal sedež kraljevega dvora, leta 1361 pa tudi glavno mesto Madžarske. Budim je doživel razcvet v času Sigismunda Luksemburškega in še zlasti Matije Korvina (kralja Matjaža), ki je dal sezidati renesančno palačo in ustanovil knjižnico. Turki so zasedli Pešto leta 1526 po zmagi v bitki pri Mohácsu, Budim pa 15 let kasneje. Prestolnica se je preselila v Pozsony (današnjo Bratislavo), Budim pa je postal glavno mesto turške province. Do turškega umika leta 1686, ko so današnjo Madžarsko zasedli Habsburžani, je večina stavb zaradi nevzdrževanja propadala.

Največji razcvet v tem času je doživela Pešta, ki je bila od leta 1723 tudi sedež uprave madžarskega dela kraljevine. Leta 1777 se je v Budim iz Nagyszombata (današnje Trnave) preselila univerza, ki se je že čez 7 let preselila v Pešto. Prestolnica se je leta 1784 iz Bratislave ponovno preselila v Budim. V času grofa Istvána Széchenyja so vsa tri mesta doživela ponoven razcvet in pričela dobivati današnjo podobo. Ob vstaji leta 1849 so se prvič pojavile zahteve po združitvi vseh treh mest. Habsburška oblast se je temu upirala vse do leta 1873, ko je Budimpešta z združitvijo Bude, Óbude in Pešte tudi formalno nastala in bila glavno mesto ogrskega dela leta 1867 ustanovljene Avstro-Ogrske. Zlasti peštanska stran se je še naprej razvijala in mesto je postalo prometno vozlišče države. Leta 1896, ravno na 1000. obletnico madžarske osvojitve Panonije, je kot drugo mesto na svetu (za Londonom) dobilo podzemno železnico. Razvoj mesta je zaustavila prva svetovna vojna, po kateri je mesto postalo prestolnica neodvisne, vendar s trianonsko pogodbo močno okleščene Madžarske. Med drugo svetovno vojno so leta 1944, po strmoglavljenju Miklósa Horthyja, mesto zasedli Nemci in pobili približno tretjino izmed 500.000 budimpeštanskih Judov. Mesto je med to vojno utrpelo veliko škode ob bombardiranju ameriških bombnikov in obleganju Rdeče armade, ki je mesto osvobodila 13. februarja 1945. Po drugi svetovni vojni v državi prevzamejo oblast komunisti, ki so bili dejansko pod sovjetsko kontrolo. Leta 1956 je v državi izbruhnila madžarska protikomunistična vstaja, ki jo je sovjetska vojska s ogromno premočjo krvavo zatrla. Ubitih je bilo več deset tisoč ljudi. Madžarskega predsednika Imre Nagya, ki se zatekel v Jugoslovansko ambasado (zraven Trga Herojev), je takratna jugoslovanska vlada predala Sovjetom, ti pa so ga na tajnem procesu obsodili na smrt ter ga kmalu zatem usmrtili. Madžarska je tako ostala komunistična država in tudi članica Varšavskega pakta še dobrih 30 let, kar je negativno vplivalo na njen razvoj, kot tudi na razvoj Budimpešte. Gospodarstvo, ki je bilo pred komunizmom enako gospodarstvu Avstrije, je bilo leta 1989 neprimerljivo slabše. Kljub temu je po letu 1956 novi, Sovjetski Zvezi naklonjeni predsednik János Kádár z dovoljenjem SSSR uvedel reforme, ki so dokaj sprostile do tedaj trdi komunistični sistem. Tako so Madžari kot prvi izmed komunističnih držav Varšavskega pakta imeli dostop do raznih »luksuznih« dobrin (npr. hladilniki, TV, bolje založene trgovine kot v drugih komunističnih državah pod sovjetsko oblastjo, itd.).

Sprostitev se je poznala tudi po nekoliko bolj sproščenem vzdušju kot drugje, npr. prosta potovanja po državi in v druge komunistične države, itd. Glavni razlog za te spremembe je bil strah pred ponovno vstajo madžarskega ljudstva proti komunizmu. Tako je bila Madžarska, predvsem pa Budimpešta najbolj svobodna komunistična država Varšavskega Pakta. To se je proti ostalim državam v Varšavskem paktu precej poznalo tudi pri njenem nadaljnjem razvoju. Po razpadu Sovjetske Zveze se razvoj Madžarske, s tem pa tudi same Budimpešte močno poveča. Država se še bolj odpre svetu in turizem postane ena od glavnih gospodarskih panog. Budimpešta preraste v pravo turistično središče (evropska Meka), ki s svojimi znamenitostmi in bogato zgodovino privablja vedno več turistov. Skozi mesto samo vodijo pomembne cestne povezave, med najpomembnejše pa sodi tudi železniški koridor. Za zelo pomembne povezave z ostalim oddaljenim svetom poskrbi veliko letališče Feriheđ (Ferihegy), ki ima tri terminale. Letališče se nahaja vzhodno od mesta v XVIII okrožju Pestszentlorinc. Pomembno transportno in potniško žilo predstavlja tudi reka Donava, ki skozi Budimpešto priteče s severne strani in nadaljuje svojo pot proti Črnem morju. Budimpešta je ravno zaradi dobre plovnosti reke Donave skozi svojo zgodovino vedno bila pomembna trgovska rečna luka. Kot sem že omenil je budimpeštanski metro po londonskem drugi najstarejši na svetu in so ga zgradili leta 1894, prvotno pa ga je poganjala konjska vprega. Začetna postaja je Vörösmarthy Tera (Trg Veresmartija), kjer se nahaja znamenita in najstarejša slaščičarna v Madžarski Žerbo in je znana po slaščici Žerbo kocke. Konec metro linije je u Varošligetu – parku blizu Trga Heroja. Prva metro linija se danes imenuje M1 (rumena linija). Je popolnoma restavrirana v originalno oz. prvotno stanje, ter s svojimi ˝zgodovinskimi vožnjami˝ predstavlja eno od mestnih znamenitosti. Drugi dve liniji, M2 (rdeča) i M3 (modra) so zgrajene v kasnejšem obdobju in povezujejo ostale dele mesta. Budim in Pešto povezujejo tudi številni mostovi prek Donave. Széchenyjev verižni most (Szécheny lánchíd) je najstarejši most čez Donavo, ter pravi simbol Budimpešte. Zgradili so ga leta 1849, po načrtih Angležev Tierneyja Williama in Adama Clarka.

Morda te bo zanimalo:   Ptuj, najstarejše mesto Slovenije

Proti koncu 2. svetovne vojne ga je nemška vojska ob umiku razstrelila, novega, 1 meter širšega od starega, pa so odprli leta 1949, natanko 100 let po prvi otvoritvi. Elizabetin most (Erzsébet híd) je bil zgrajen med leti 1897 in 1903, imenuje se po kraljici Elizabeti, ženi Franca Jožefa. Margaretin most (‘Margit híd) (iz let 1872-1876) ima še odcep na južni konec Margaretinega otoka. Árpádov most (Árpád híd) ima tudi odcep na severni konec Margaretinega otoka, prečka pa tudi južni konec Starobudimskega otoka, vendar z njim nima povezave. Mesto Budim s svojimi znamentostmi in mogočnimi stavbami preprosto impresionira vsakega obiskovalca. Grajski hrib (Várhegy), kjer se nahajajo glavne mestne znamenitosti je bil leta 1987 vpisan na UNESCOV seznam svetovne dediščine. Budimski grad je najprej sezidal Sigismund Luksemburški, povečal ga je Matija Korvin, Marija Terezija pa mu je dala baročno podobo. Po požaru leta 1848 so ga ponovno zgradili v letih 1894 – 1906. Danes je v njem Narodna galerija z deli madžarskih slikarjev in kiparjev. Matijeva cerkev (Mátyás templom) je leta 1269 prvi postavil kralj Béla IV., za njim pa so jo v gotskem slogu večkrat prezidali. Tako je Matija Korvin dal postaviti jugozahodni stolp. V cerkvi, ki je prvotno služila nemško govorečim prebivalcem, so kronali madžarske kralje. Turki so jo leta 1536 požgali in na njenem mestu postavili mošejo. Do leta 1869 so jo rekonstruirali v prvotni gotski obliki. V triladijski cerkvi s čudovitimi freskami je pokopan kralj Béla III. Ribiška trdnjava (Halászbástya) je v neoromantičnem slogu nastala leta 1901, ime pa je dobila po cehu ribičev, ki so v srednjem veku branili tukaj stoječe mestno obzidje, ter po bližnji ribji tržnici. Prečudovit je spomenik prvega madžarskega kralja svetega Štefana I. (István I.), ki ga je leta 1906 postavil Alajos Stróbl. Citadela (citadella) stoji na Gellértovem hribu (Gellérthegy), kjer so Habsburžani leta 1851. Trdnjavo so na mestu nekdanje zvezdarne zgradili z namenom lažjega dušenja nemirov po porazu Madžarov v boju za neodvisnost v letih 1848-1849. Leta 1947 so tam postavili spomenik svobode v spomin na sovjetske vojake, ki so osvobodili mesto. Po političnih spremembah v 90. letih so odstranili napise v ruščini in kipe vojakov ter spomenik preimenovali v spomenik neodvisnosti. Tudi Pešta nobenega obiskovalca ne pusti ravnodušnega. Ob sprehodi po mestu in ob pogledih na prelepe fasade iz novejšega obdobja bo vsak obiskovalec neizmerno užival. Parlament (Országház), zgrajen med letoma 1885 in 1905 v novogotskem slogu po načrtih Imreja Steindla je ena najbolj znanih budimpeštanskih znamenitosti. Zgradba je dolga 268 metrov in ima mogočno kupolo. Ob zgraditvi je bil največji parlament na svetu.

Cerkev sv. Štefana (Szent István templom) v neorenesančnem slogu so pričeli graditi leta 1851, dokončali pa so jo leta 1905 in gre za največjo cerkev v mestu. Državna opera (Állami Operaház) je nastala v letih med 1875 in 1884. Freske v notranjosti so delo najboljših madžarskih slikarjev tistega obdobja. V prostoru za gledalce je stropna slika Olimpa. Trg junakov (Hősök tere) je postavljen leta 1896 ob tisočletnici prihoda Madžarov v Panonsko nižino. Na omenjeni prihod spominja mogočen in čudovit spomenik, dokončan leta 1929. Pred spomenikom stoji spomenik neznanemu junaku. Sredi trga je 36m visok steber s kipom nadangela Gabrijela na vrhu in kipi madžarskih plemenskih knezov ob vznožju. V polkrožnih kolonadah so kipi pomembnih madžarskih kraljev, sedmograških knezov in borcev za svobodo. Mestni park (Városliget) stoji za Trgom junakov, kjer se nahaja kopija sedmograškega gradu Vajdahunyad (danes Hunedoara v Romuniji). V njem je kmetijski muzej in znamenito kopališče Széchenyi Fürdő, živalski vrt, cirkus in zabaviščni park. Zagotovo je Budimpešta eno od najlepših evropskih mest in ob pogledih na njene znamenitosti obiskovalec zelo uživa. Nasploh je stari del mesta na obeh bregovih reke Donave čudovita izletniška destinacija. Mesto zraven svojih znamenitosti, odlično poskrbi tudi za sprostitev, saj je polno muzejev, trgov, parkov in restavracij ter trgovinic s spominki. Po mestu je zaslediti tudi mnogo tiskanih vodnikov po nadvse zanimivih etnoloških in kulturnih prireditvah. Kulturne prireditve so usmerjene predvsem v promocijo narodnih običajev in znamenitih osebnosti kot sta skladatelja Franz List in Béla Bartók. V mestu je zaslediti tudi nekaj brošur o drugih znanih osebnostih, ki so svoj čas v mestu pustili pomemben pečat. Tako se med drugimi omenjajo književnik hrvaškega rodu Nikola Zrinski (Zrínyi Miklós), Endre Ady in Ferenc Molnár. Po mestu se lahko enostavno sprehodite, priporočam pa nadvse zanimivo panoramsko plovbo z kakšno od ladij. Na Donavi so na nekaterih ladjah znamenite a precej drage restavracije, ki ponujajo mnoge tradicionalne madžarske specialitete. Največja značilnost madžarske kuhinje je paprika in to od 18. stoletja naprej, ko so jo vpeljali Turki. Namesto masla in olja že od nekdaj uporabljajo svinjsko mast. Jedi so nadvse okusne in začinjene predvsem s čebulo, poprom in z že omenjeno papriko v prahu. Znamenita paprika v prahu nasploh velja za madžarski izum in predstavlja tudi enega izmed zanimivih izvoznih produktov.

Morda te bo zanimalo:   Senjski Rudnik, zibelka rudarstva v Srbiji

V Budimpešti jo na kilograme lahko kupite na znameniti Mestni tržnici, ki je po mojem ena najlepših v Evropi. Znane specialitete so goveji in krompirjev golaž, kokošji paprikaš, ribje juhe, mesne palačinke ter nadvse znamenit bograč in gosja jetra. Veliko imajo tudi sladic med katerimi je najbolj znana ˝Doboš torta˝, zavitek z različnimi nadevi (jabolčni, češnjev, makov, skutin in nekoliko manj bučni) in slivovi cmoki. Med žganimi pijačami je najbolj znana Palinka. Madžari tako pravijo pravemu, čistemu in naravnemu žganju, zvarjenemu izključno iz sadja, pretežno iz hrušk in sliv. Madžarska slovi tudi po vinih. Najbolj znano belo vino pridobivajo v okolici Tokaja, npr. težka desertna vina »Aszu« in nekoliko lažja »Szamorodni«. Okrog Blatnega jezera uspevajo bolj pitna, predvsem bela vina, pri mestu Eger pa pridelujejo slovito rdeče vino »Bikova kri«. Budimpešto imajo za zibelko najbolj znanega madžarskega plesa Čardaša. Ime je izpeljano iz besede csárdá, kar pomeni krčma ali vaška točilnica. Prvič se je izraz pojavil leta 1835, ko je skladatelj Rószavölgyi eno od svojih del naslovil Počasni čardaš. V času ozaveščanja o nacionalnih vrednotah se je ples bliskovito razširil po vsej Madžarski, izrinil različne nemške in zahodne plese v ozadje ter postal madžarski nacionalni ples. Čardaš združuje številne tradicionalne poteze različnih parnih plesov. Počasnemu, patetičnemu kolu moških v molu sledi divji, stopnjujoči glasovni ples parov v duru v sodnem taktu. Kot ljudsko glasbo igrajo čardaš vse do danes predvsem madžarski ciganski ansambli, vendar je v številnih skladbah prodrl tudi v umetno glasbo. Madžarska večerja ob omenjeni glasbi je pravo doživetje, zato vsekakor priporočam obisk kakšne znamenite krčme (Čarde) oz. značilne madžarske restavracije, kjer ponujajo znamenito madžarsko hrano ob madžarski folklorni in ciganski glasbi. Na stenah teh lokalov je ponavadi ogromno ročno poslikane keramike, narodnih vezenin in podobno. Od glasbenih instrumentov radi uporabljajo violino, razširjene so tudi različne oblike citer in cimbal. Zelo priljubljeni so ciganski orkestri. Njihov repertoar se je razvil iz madžarske plesne glasbe, ljudskih pesmi in tujih vplivov. Ob njihovem igranju boste nadvse uživali. Zaradi svojih mogočnih in prečudovitih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti za Budimpešto priporočam vsaj 4 dni. Vsi predeli mesta so med seboj dobro povezani. Prometna ureditev je dokaj enostavna a se v samih prometnih konicah promet zna zakomplicirati. Za ogled mestnih znamenitosti zato priporočam mestni promet. Parkirnih prostorov na prostem in parkirnih hiš v samem mestu je sicer kar precej, a so zelo zasedene. Za goste bodo odlično poskrbeli mnogi prestižno urejeni hoteli v samem mestnem jedru, kot tudi hoteli za manj zahtevne v kakšnem predmestju. Skratka, Budimpešta v vsakem obiskovalcu pusti nek poseben pečat in vanjo se boste zagotovo vrnili.

Kontakt:

Tourists Information Office
BUDAPESTINFO POINTS
1052 Budapest, Sütő u. 2.  (Deák Square)
E: info@budapestinfo.hu
W: http://www.budapest.com/

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@vagabundo.si.