Wadowice (nemško: Frauenstadt – Wadowitz) je majhno mesto na jugu poljske pokrajine Malopolsko vojvodstvo (Województwo małopolskie) oziroma ob samem vzhodnem delu sosednjega vojvodstva Šlezije (Województwo śląskie). Skozi lično in mirno mesto s približno 19.000 prebivalci, ki je le 50 km oddaljeno od Krakowa, teče reka Skawa, ki se izliva v glavni vodotok pokrajine Vislo. Mesto je najbolj znano po rojstnem kraju papeža Janeza Pavla II. Prva stalna naselbina na območju današnjih Wadowic je bila ustanovljena konec 10. stoletja ali v začetku 11. stoletja. Po lokalni legendi je mesto ustanovil nek “Wad” oziroma “Wład”, ki je krajše slovansko ime za Ladislav (poljsko: “Władysław). Mesto je bilo kot Wadowicze prvič omenjeno v starih dokumentih leta 1325 in 1327. Leta 1327 se mesto omenja tudi v fevdni listini oziroma posestnem registru, v katerem poljski princ Jan I. Scholastyk iz Oswiecima kot odraz svoje zvestobe podarja fevd kralju Luxemburškemu. Leta 1430 uničil mesto velik požar, a so ga kmalu obnovili in podelili mestne pravice skupaj z listino mesta in lokalne samouprave. Ta je temeljila na takrat popularnem Kulmskem pravu. Šlo je za neko vrsto upravne oblike občinske ustave in vladanja, ki je bilo v uporabi v več srednjeevropskih mestih v srednjem veku. Mestne pravice je Wadowicam podaril princ Kazimierz I. Oświęcimski in začelo se je obdobje hitre obnove in rasti. V regiji je večkrat prišlo do nesoglasij in zapletov glede upravnih pravic. Sprva med leti 1313 in 1317 ter kasneje še leta 1445. Wadowice so v tistem času pripadale šlezijskemu vojvodstvu Oświęcim in po letu 1445 pod vojvodstvo Zator. Leta 1482 je Władysław I. Zatorski podedoval le polovico očetovih posesti in ustanovil samostojno vojvodstvo Wadowice, ki je obstajalo do njegove smrti leta 1493. Naslednje leto se je njegov brat in dedič, Jan V. Zatorski nasledstvu odpovedal, s tem pa je posest postala del Češke oziroma takrat Bohemije. Češka oz. Bohemija (češko Čechy) je bila ena od treh zgodovinskih predelov Češke republike (skupno z Moravsko in Češko Šlezijo), ki je prenehal obstajati leta 1949. Danes se s tem nazivom imenuje zemljepisno območje med Avstrijo, Nemčijo, Poljsko in Moravsko. Čez nekaj let je posest kupi poljski kralj in jo leta 1564 skupaj z župnijo priključil h Krakovskem vojvodstvu.
V 16. in 17. stoletju so bile Wadowice kulturni in gospodarski center regije v katerem so ustvarjali tudi nekateri priznani predstavniki ljudstva. Pri tem moramo omeniti domačina Marcina Wadowita, teologa, filozof in duhovnika Krakovske univerze, ki je v mestu ustanovil bolnišnico in osnovno šolo. Hiter in uspešen razvoj mesta je žal zatrl velik požar in za dolgo upočasnil njegov nadaljnji razvoj. Z razpadom in prvo delitvijo Poljske leta 1772 so Wadowice priključili Avstriji. Nadaljnji razvoj mesta se je ponovno začel kmalu po izgradnji ceste, ki je povezovala Dunaja z ukrajinskim mestom Lwów. Mesto je leta 1867 pridobilo mestne pravice in občinsko upravo ter ponovno postane upravno središče regije. Počasi se je v mestu začela razvijati tudi industrija, kar je imelo za posledico dotok novih priseljencev. V tem času so zgradili tudi vojašnico, bolnico in regijsko sodišče ter druge inštitucije. Sčasoma z liberalizacijo Avstro-ogrske monarhije v mestu ustanovijo različna domača kulturna društva, ki vidno doprinesejo h kulturnemu razvoju kraja. Po 1. svetovni vojni in razpadu Avstro-ogrske monarhije Wadowice postanejo del novo nastale Poljske, kjer ohrani vse prej dodeljene mestne in upravne pravice.
V mestu se je leta 1920 rodi tudi Karol Wojtyla, ki na svoji verski poti prvo postane Krakovski škof in kasneje papež Janez Pavel II. Na poljskem se 2. svetovna vojna začne, ko so Nemci 26. oktobra 1939 zasedli njeno območje. Mesto je bilo pod okupacijo preimenovano v Wadowitz in predvsem mladi poljski intelektualci so bili tarča ostrih nacističnih ukrepov. Na stotine ljudi, predvsem učitelji, kulturniki, duhovniki in lokalni politiki so bili izgnani ali umorjeni v množičnih pobojih, na območje njihovih domov pa so naselili nemške priseljence. Med letoma 1941 in 1943 so nacisti v mestu ustanovili geto, v katerega so nasilno deportirali lokalno judovsko prebivalstvo (več kot 2.000), katerega večina je kasneje tragično končala v bližnjem taborišču za množično iztrebljanje Auschwitz-Birkenau. Kljub okupaciji in močnim nacističnim silam je v mestu delovalo odločno poljsko osvobodilno gibanje.
Po 2. svetovni vojni mesto ohrani mestne in upravne pravice ter dobro status razvitega trgovskega, prometnega in gospodarskega središča v Krakovskem vojvodstvu. Leta 1974 z novo regionalizacijo poljske mesto postane del vojvodstva Bielsko-Biala. Po mirnem preoblikovanju političnega in gospodarskega sistema na Poljskem leta 1989 večina lokalne industrije zaradi neučinkovitosti žal propade, a mesto hitro najde novo gospodarsko nišo v turizmu. Kulturna in zgodovinska dediščina mesta kot tudi status rojstnega kraja papeža Janeza Pavla II. je privedlo do hitre rasti turizma. Trenutno Wadowice vsako leto obišče več kot 200.000 domačih in tujih turistov in to število se iz leta v leto povečuje. Wadowice so danes predvsem turistični center z kar nekaj znamenitostmi, hkrati pa tudi manjše gospodarsko mesto s proizvodnjo strojev in gradbenih materialov. V mestu je tudi sedež največjega predelovalnega obrata naravnih sokov na Poljskem (Maspex) in priznanega proizvajalca čevljev (Badura).
Kontakt:
Urząd Miejski w Wadowicach
Plac Jana Pawła II 23, 34-100 Wadowice
T: +48 33 873-18-11
E: um@wadowice.pl
W: http://wadowice.pl/
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- Uradna spletna stran mesta: http://www.wadowice.com
- Turistični portal mesta: http://www.it.wadowice.pl/
