Rogaška Slatina je mesto v Sloveniji in središče istoimenske občine, ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji Slovenije, pod obronki Boča. Skozi kraj potekata cestna povezava med Celjem in Krapino v Hrvaškem Zagorju ter železniška proga Grobelno – Rogatec. Mesto je svetovno znano predvsem kot zdraviliško središče z izviri mineralnih vod z zdravilnimi lastnostmi in visoko vsebnostjo magnezija, po katerih je dobila tudi ime. Njihova sestava je prvič omenjena v analizi iz 16. stoletja, k njihovi prepoznavnosti pa je v 17. stoletju bistveno prispeval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki jim je pripisoval svojo čudežno ozdravitev. Obširneje jih izkoriščajo že od začetka 19. stoletja, ko so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov. Do sredine 19. stoletja je Rogaška Slatina postala mondeno zbirališče avstro-ogrske elite, zdraviliška poslopja in park pa so bili urejeni v klasicističnem slogu. Župnijska cerkev župnije Rogaška Slatina je posvečena sv. križu, zgrajena pa je bila med leti 1864 in 1866 v neoromanskem slogu in poslikana s freskami Petra Markoviča. Danes je kraj pomembno zaposlitveno središče zgornjega Posotelja, poleg Zdravilišča Rogaška in term, ki so v veliki meri usmerjeni na vzhodne trge (Rusija) znano tudi po steklarski industriji Steklarna Rogaška. Status mesta je Rogaška Slatina dobila leta 2006.
Nasploh je bilo področje Rogaške Slatine znano že pred več tisoč leti, saj izkopanine ter rimska cesta, ki je mimo Lemberga in Rogatca vodila iz Celeie v Petovium dokazujejo, da so območje Rogaške Slatine poznali že Kelti in Rimljani. V neposredni bližini vrelca Tempel so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v studencu v bližnji Kostrivnici pa keltske kovance. Zdravilne učinke vode so že pred prvimi pisnimi omembami leta 1572, poznali številni domačini, pa tudi romarji, ki so glas o čudežni zdravilni moči vode širili po vsej deželi Štajerski in dalje. Mineralna voda Donat Mg namreč ima v samo enem litru več kot 1000 mg magnezija, kar jo uvršča v svetovni vrh tovrstnih voda. Kot sem že omenil so čudežno moč rogaške mineralne vode so alkimisti analizirali že leta 1572, še danes pa je predmet zanimanja, saj vsebuje tudi vrsto drugih snovi, s katerimi telo deluje bolje. Zanimiva je tudi legenda o nastanku Rogaškega vrelca, ki je zapisana in upodobljena v bakrorezu nemške izdaje knjige Roitschocrene iz leta 1687. Podoba v knjigi prikazuje, kako bog Apolon Pegazu naroča, naj na mestu blizu Rogatca in cerkve sv. Križa udari s kopitom in tako odpre Roitschocrene, rogaški vrelec. Zgodba je podobna legendi iz grške mitologije, kjer je Pegaz z udarcem kopita odprl vrelec Hippocrene. V rogaški legendi pa Apolon pravi: »Tu, kjer stojiš, je vir zdravja in resnična božja moč. Namesto Hippocrene pij Roitschocrene rogaški vrelec, ki je pred teboj.« Pegaz je tako postal simbolni stvarnik rogaške mineralne vode in simbol občine Rogaška Slatina, saj je upodobljen na občinskem grbu, v neposredni bližini zdraviliškega jedra pa je bila leta 2008 postavljena Pegazova ploščad. Danes se je uveljavilo prepričanje, da je vrelce odkril prej omenjeni hrvaški ban Peter Zrinjski, eden najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope, ki naj bi bil leta 1665 na lovu v okolici Rogaške. Domnevno naj bi imel takrat težave z jetri, zato so mu okoliški kmetje priporočili pitje vode iz vrelca sredi gozda v bližini farne cerkve sv. Križa.
Zrinjski je čudežno ozdravel in hkrati poskrbel za sloves tako imenovane svetokriške mineralne vode. Leta 1803 so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Attemsom odkupili zemljišča okoli vrelcev od takratnih privatnih lastnikov in to leto velja za leto ustanovitve zdravilišča, ki je takrat dobilo prvega ravnatelja posesti in prvega stalnega zdravnika. Tega leta so v zdravilišču lahko zasilno nastanili le okoli 20 do 25 gostov. Počasi je naraščala tudi prodaja mineralne vode, ki jo je bilo mogoče kupiti v vseh avstrijskih deželah, na Ogrskem, Hrvaškem, v Italiji, v Grčiji in celo Egiptu. V zlati dobi, ki je sledila, so se tukaj vrstili obiski članov mnogih vladarskih družin, med katerimi lahko izpostavimo družine Habsburg, Bonaparte, Bourbon, Obrenović in Karađorđević, pripadniki visokega plemstva kot so bili Windischgraetzi in Liechtensteini ter mnogi drugi pomembni gostje, med njimi škof Strossmayer in veliki angleški popotnik Richard Burton. Izbrano zdraviliško publiko, ki je imela bogato družabno življenje, so zabavali vrhunski umetniki, med katerimi je bil tudi madžarski pianist Franz Liszt. Na začetku 20. stoletja so pod vodstvom geologa iz Karlovih Varov, dr. J. Knetta, našli takratnajbolj mineralizirano vodo, ki so jo poimenovali Donat. Zaradi visoke vsebnosti magnezija je edinstvena zdravilna mineralna voda, ki kurativno in preventivno pomaga pri presnovnih boleznih in diabetesu. Izjemna urbanistična zasnova zdraviliškega kompleksa v Rogaški Slatini, ki je bila speljana že v prvi polovici 19. stoletja, predstavlja široko klasicistično parkovno os, obzidano s palačami ter Templjem. V parku so ustanovitelju zdravilišča, štajerskemu deželnemu glavarju grofu Ferdinandu Attemsu, leta 1828 postavili spomenik, ki danes velja za najbogatejši figuralni klasicistični spomenik v Sloveniji. Leta 1952 so prav tukaj naredili prvo globinsko vrtino v Sloveniji, mineralna voda, danes poimenovana Donat Mg, pa je Rogaško Slatino vseskozi ohranjala kot največje in najbolj znano zdravilišče v Sloveniji in širom po svetu.
Sprehod po mestu je zaradi starih stavb iz časa 19. stoletja in urbanistične zasnove prav prijeten in poseben. Veliko je parkovnih površin, ki jih dopolnjujejo lepo urejene cvetlične grede prav poseben pa je obisk nekaterih znamenitosti. V nadaljevanju so za obisk zanimivi in skoraj obvezni tudi nekateri stari vrelci. V virih je kot eden najstarejših vrelcev Rogaške Slatine omenjen ˝Gozdni vrelec ˝, ki je bil opisan že v prvi reklamni knjižici Zdravilišča, leta 1883. Kot je iz virov zaznati so ga takrat tržili kot vrelec z »železnato vodo«. Do njega je nekoč vodila slovita ˝Steza vzdihljajev˝, prizorišče neštetih romanc, dostop do vrelca pa je ob vznožju hriba Janina. Zanimiv je tudi z železom bogat Ivanov vrelec, ki je še danes ohranjen in živ, čas njegovega zajetja pa ni znan. V pisnih virih ga sicer omenjajo že leta 1821, poimenovan pa je bil po nadvojvodi Janezu Habsburškemu, stalnemu gostu in pokrovitelju Zdravilišča v 1.pol. 19. stoletja. Dostop do vrelca je v neposredni bližini Rogaške riviere (za apartmaji Vile Golf). Po sprehodu po zdraviliškem parku se vsak obiskovalec zagotovo ustavi ob leseni vremenski hišici, ki naj bi bila postavljena leta 1926. Znamenita zdraviliška kapela je bila zgrajena leta 1804 in je posvečena sv. Ani, zaščitnici zdravilišča. Kapela ima neoromanske oblike, načrte zanjo pa so napravili v Grazu. Je enoladijska stavba s pravokotno absido, oltarno podobo sv. Marije z detetom in sv. Ano pa je leta 1686 naslikal štajerski baročni mojster Hans Adam Weissenkirchner. V virih tudi navajajo, da jo je leta 1926 preuredil znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. Zanimivo je tudi, da je občinski praznik prav na dan sv. Ane (26. julij.), ki kot svetnica izraža svetovljanski odnos do zdravja. Dostop so kapele je ob vznožju Ivanovega hriba (za stavbo Medical centra). Med umetnostnimi spomeniki Rogaške Slatine je najreprezentativnejša in tudi najbolj znana stavba v klasicističnem slogu Grand hotela Rogaška (Zdraviliški dom). Prvi zdraviliški dom so zgradili leta 1813, veliko zanimanje za bivanje in zdravljenje v Rogaški Slatini pa je botrovalo, da je prišlo do nove urbanistične zasnove ter gradnje drugega zdraviliškega doma, ki so ga gradili kar petnajst let (1844-1859). Ko so v avgustu leta 1910 razsvetljevali zdravilišče za pripravo na proslavo rojstnega dne cesarja Franza Jožefa I., je prišlo do požara, ki je skoraj v celoti uničil drugi zdraviliški dom. Takoj po požaru so začeli graditi tretji zdraviliški dom. Odprli so ga leta 1912, v pročelje pa so umestili grb štajerske dežele.
Nadvse znamenita je tudi osrednja zdraviliška dvorana oz. ˝Kristalna dvorana˝ Grand hotela Rogaška, ki je prizorišče mnogih plesnih in koncertnih prireditev. Dvorana je čudovita, na stenah dvorane pa so štiri odlična oljna dela znamenitega avstrijskega slikarja A. Schötterja iz leta 1912, na katerih so upodobljeni Ban Petar Zrinjski na vrelcu okoli leta 1640, deželni glavar, grof Ferdinand Attems, si leta 1825 ogleduje načrte izgradnje zdravilišča, avstrijski nadvojvoda Janez ob prihodu v zdravilišče leta 1836 in cesar Franc Jožef I. na obisku v zdravilišču leta 1883. Usoda zadnje slike je zelo nenavadna in zanimiva – na njeno prazno hrbtno stran je leta 1925 slovenski slikar Ivan Vavpotič narisal prihod kralja Aleksandra Karađorđevića v Rogaško Slatino.Najodličnejši dogodek v dvorani je zagotovo gala Anin ples s skoraj 200-letno tradicijo, katerega plesno tradicijo je žal za nekaj časa prekinila vojna vihra 2. svetovne vojne. Z rojstvom Slovenije kot samostojne države je bila tradicija prirejanja Aninih plesov v Rogaški Slatini leta 1992 znova obujena, dobrodelni gala Anin ples, pa se že vrsto let prireja pod okriljem Rotary Cluba Ljubljana. Omenjena gala prireditev je vodilna tovrstna prireditev v Sloveniji in ena najbolj unikatnih kulturno-zabavnih prireditev s humanitarnim poslanstvom v srednji Evropi.
Nasploh je obisk in sprehod po Rogaški slatini prijetna izkušnja in jo toplo priporočam predvsem, če si želite miru in sprostitve. Za dodatne informacije se obrnete na občinsko turistično organizacijo.
Kontakt:
JZ Turizem Rogaška Slatina
T: +386 (0)3 581 44 14
F: +386 (0)3 813 01 54
E: info@turizem-rogaska.si
W: www.turizem-rogaska.si
Viri: