Barja so posebni tipi življenjskega okolja za katero je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota. Šota nastaja iz odmrlih rastlinskih delov, predvsem šotnih mahov, ki zaradi pomanjkanja zraka ne razpadejo popolnoma v humus, ampak se v procesu pooglenitve spremene v šoto. Poznamo dve različici barja, nizko in visoko barje. Razlikujeta se glede preskrbe rastlin z vodo. Rastline nizkega barja imajo stik s hranili bogato podtalnico. Pri visokem barju tega stika ni in so rastline, kar se preskrbe z vodo tiče, odvisne izključno od s hranili revno padavinsko vodo. Takšne razmere prenesejo le nekatere rastline, zato je rastlinstvo visokih barij specifično in se močno razlikuje od rastlinstva okolice. Šotni mah, ki je poglavitna rastlina barij ima svojevrstno sposobnost, da navzgor stalno priraščajo mladi poganjki, spodnji deli pa se postopoma spreminjajo v šoto. Na ta način se plast šote debeli, celotno barje pa se dviguje nad okolico.
Nadvse zanimivo je Ribniško jezero, ki je visoko šotno barje in se je razvilo pred 8.000 leti na pobočju vzhodno od Ribniškega vrha, med ruševjem in v zamočvirjeni kotanji, obdani s smrekovimi gozdovi. Jezero leži na višini 1.490 m.n.m. pod Jezerskim vrhom, zanj pa je značilno, da se napaja samo z deževnico. Dolgo je 84 m, široko do 40 m in 0,6-1 m globoko. Jugo-zahodno in jugo-vzhodno so v razdalji 20 do 40 m še tri manjša jezera okroglaste oblike s premerom okoli 10 m. Jezero je vključeno v pohorski gozdni rezervat (Natura 2000), vegetacija okoli jezera pa spada v združbo rušja in šotnih mahov. Dno jezera je poraslo z mahovi, na južnem bregu jezera pa segajo šotne plasti do 2 m v globino. Pod šoto je okoli 2 m debela plast črnega humusno šotnega blata, nato sledi rumenorjav pesek na globini okoli 3 m pa se prične trdna kamenina.
Pot do jezera je lahka in nezahtevna, najbližje izhodišče pa je iz Ribniške koče, ki leži na višini 1.530 m.n.m. Sprehod do jezera traja v eno smer kakšnih 30 minut in je primeren tudi otroke. Od koče se spustimo pet minut po makadamski cesti po kateri smo se pripeljali do manjšega travnatega parkirišča. Tu sestopimo s ceste in se usmerimo naravnost oz. rahlo na desno, na pot, ki se vzpne po travniku. Pot po razglednem travniku nas po kakšnih 10 minutah pripelje na Jezerski vrh na katerem stoji velik spomenik žrtvam NOB in s katerega se razprostira čudovit razgled na sosednje vrhove in doline. Pri spomeniku je tudi smerokaz, ki nas desno usmeri proti Rogli, levo pa po shojeni in označeni poti k Ribniškemu jezeru. Že po nekaj korakih rahlega spusta naletimo na oznake naravnega rezervata, naprej pa nas pot vodi do lesene steze, ki nas pripelje prav do jezera. Ves čas poti so nameščene manjše klopce za počitek, enako pa je tudi na jezeru.
Tudi za to jezero govori stara legenda, da v njem živi povodni mož Jezernik, ki se bi naj v jezero preselil z Uršlje gore, ko so na njej zgradili cerkev in so ga z gore pregnali cerkveni zvonovi, ker so motili njegov mir. Po končanem izletu se lahko pohodnik okrepča na Ribniški koči, ki je najvišje ležeča planinska postojanka na Pohorju (1530 m.n.m). Koča leži na mali planoti pod Malim Črnim vrhom in Jezerskim vrhom, z nje pa je lep razgled proti že omenjenima vrhoma ter hribi nad Dravsko dolino. Koča je odprta vse leto in ima v 10 sobah 40 ležišč in še dodatnih 25 na skupnih ležiščih, v gostinskem prostoru pa je 90 sedežev. Koča premore vse potrebno za normalne pogoje bivanja (WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo, centralno ogrevanje, tekočo vodo, elektriko, telefon).
Koča je tudi točka slovenske planinske poti, poleti pa se do nje lahko pripeljete z avtom po 9 km dolgi lokalni cesti od Ribnice na Pohorju. Koča je poleti prevozna tudi z avtobusom, pozimi pa je očiščena do spodnje postaje vlečnice, od koder je do koče še kakšnih 40 min vzpona. Tik pod kočo je manjši zimsko športni center s tremi urejenimi smučarskimi progami, mimo nje pa je speljana tudi znana pohorska smučarska tekaška proga. Zanimiva je tudi zgodovina koče. Na mestu, kjer danes stoji koča, si je v času Kraljevine Jugoslavije počitniško vilo postavil znani mariborski trgovec in ustanovitelj ter solastnik mariborske tekstilne tovarne ˝Hutter & drug˝ Josip Hutter. Med 2. svetovno vojno (9.10.1942) so jo borci Pohorskega bataljona požgali, da je nemška vojska ne bi mogla uporabiti za svojo postojanko. Na pogorišču stare koče so 29.11.1949 planinci PD Maribor-Matica zgradili novo planinsko postojanko.
Kontakt:
Planinsko društvo Paloma Sladki vrh – Ribniška koča
Hudi kot 24, 2364 Ribnica na Pohorju
T: +386 2 876 82 46
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
