Šotna barja z jezerci, v Sloveniji sodijo med najmikavnejše naravne znamenitosti. Med nje zagotovo sodi tudi Črno jezero na Pohorju, ki je umetnega nastanka in leži na gozdnatem slemenu med Tremi Kralji in Osankarico na nadmorski višini 1200m. Pohodniki so jezero odkrili že leta 1836, nastalo pa je z umetnim povečanjem kotanje ob koncu ledene dobe pred 8.000 leti, ko se je ta zamočvirila. Pred 150 leti so ga povečali kot zbiralnik vode za lesno plavnico, ki je zagotavljala splavljanje hlodovine v dolino po t.i. vodnih drčah ali po rižah (po pohorsko). Glede nastanka jezera je spleteno tudi veliko čudovitih ljudskih pripovedk, ki pomenijo dragoceno etnološko in kulturno dediščino, specifično za ta del Pohorja.
Na dnu tega jezera so se leta in leta nabirali organski odpadki odmrlih rastlin in živali in sčasoma ustvarili debelo plast mulja, ki je temne, skoraj črne barve. Jezero je zato na pogled, kot bi bilo polno črnila, čeprav je voda kristalno čista. V njem je po trditvah domačinov precej rib. Zaradi edinstvenega ekosistema visokih šotnih barij je njegovo območje zavarovano in pri ogledu velja poseben naravovarstveni režim, kjer je prepovedano kampiranje in kurjenje odprtega ognja. Razen z ene strani jezero vztrajno zaraščajo alge in močvirsko rastlinje, zato ga vsake toliko časa izpraznijo in očistijo.
Danes ima površino 56 hektarjev in je redek ekosistem, kjer najdemo nekatere redke in ogrožene rastlinske ter živalske vrste (šotni mah, okroglolistna rosika, redke vrste kačjih pastirjev ). Jezerska vegetacija je revnejša kot je na podobnih tipih rastišča v Sloveniji. Tvorijo jo sestoji vodne preslice in že prej omenjeni šotni mahovi, kjer je tudi edino znano rastišče v Sloveniji. Porašča širok in položen obrežni predel s plitvo površinsko vodo. S svojimi rastišči redkih rastlin, tišino, zdravo klimo in intenzivnim doživetjem neokrnjene narave ter s svojim gozdnatim okoljem ponuja nepopisno doživetje za vsakega pohodnika.
Z Mariborskega Pohorja je najlažje dostopno po varianti Slovenske planinske transverzale. Do doma na Osankarici lahko tudi z avtomobilom pridemo iz različnih smeri (iz Slovenskih Konjic čez Oplotnico in Lukanjo; iz Slovenske Bistrice čez Veliko Tinje in Svete Tri kralje, z Areha in iz Ruš čez Staro Glažuto). Parkiramo na parkirišču ob domu na Osankarici, kjer je tudi začetek označene poti. Sprva hodimo po smrekovem gozdu, kasneje pa tudi med ruševjem. Pot je zaradi barjanskih tal ves čas dvignjena od tal, tako da hodimo po lesenih tramovih, ki so jih leta 2012 z evropskimi sredstvi povsem obnovili. Ob jezeru je urejeno počivališče s klopmi in mizami, kjer lahko uživamo ob pogledu na jezero. Od Osankarice na Črno jezero je pot zelo slikovita in dolga približno 30-40 minut ter je primerna tudi za otroke.
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- Informativna tabla pri jezeru
- Spletna stran: http://www.sloveniaholidays.com/crno-jezero-na-pohorju-slovenska-bistrica.html
