Ko popotnik spoznava čudovito Črno Goro, se enostavno ne more izogniti, da ne obišče največje jezero Balkanskega polotoka, fascinantno Skadarsko jezero. Čudovito jezero z kar 50 otoki in 168 km obale se nahaja na meji med Albanijo in Črno goro. Pri tem 2/3 jezerske površine z večjim mestom Virpazar pripada Črni Gori, 1/3 površine jezera z mestom Skadar, po katerem je jezero dobilo tudi ime, pa Albaniji. Kljub temu (malo v šali), da še vedno obstaja večna dilema kako lahko vode iz jezera odtekajo v morje čeprav je gladina nižja od morske, se popotniku ob obisku vedno znova poraja povsem drugo vprašanje. Kje in kako začeti? Jezero namreč ponuja nešteto sledi preteklosti in večstoletne dediščine, čudovit in raznolik naravni svet s svojo izjemno floro in favno in še bi lahko naštevali. Tako lahko popotnik obišče mnoge manastire, utrdbe, gradove, spozna zgodovino prvih tiskanih besed, majhna zapuščena ribiška naselja, poseljena naselja in vasi v katerih se zdi, da je obstal čas in raznolik naravni svet z več sto vrstami ptic ter bogat ribji svet. Vse to popotniku daje občutek prave zakladnice, ki se razprostira na več kot 400 km2. Dejansko se jezero razprostira na 391 km2, v času večjih deževij in poplavnih obdobij pa naraste tudi za tretjino na izjemnih 520 km2. Različno varira tudi globina jezera, ki se giblje od 6 m pa vse do 44 m na mestih, kjer so podvodne vrtače. Vode v jezeru se napajajo iz reke Morače, jezero pa se v nadaljevanju izliva v reko Bojano, ki se 30 km naprej izlica v Jadransko morje. Ob njem so svoj dom našle mnoge živalske vrste med katerimi kar 264 vrst ptic, kar predstavlja polovico vseh vrst, ki žive na stari celini. O tega kar 73 vrst ptic selivk na jezeru gnezdi, 18 vrst je rednih obiskovalcev, 45 vrst na jezeru prezimi, 12 vrst pa na njem preživi vse poletje a ne gnezdijo. Posebno mesto pripada zelo ogroženemu Kodravemu pelikanu (Pelicaneus crispus), ki je s svojo velikostjo do 190 cm in težo do 12 kg ter razponom kril tudi do 3 m prava posebnost in paša za oči. S svojo elegantno postavo navdušuje mnoge ornitologe, nekateri pa so ga proglasili tudi za nedvomnega kralj in zaščitni znak Skadrskega jezera. Razlog za to izjemno raznolikost gre zagotovo pripisati geološki posebnosti jezera in ohranjenem ekosistemu.
Kot rečeno, del jezera pripada Črni Gori, ki je od leta 1983 proglašen za narodni park (II kategorija IUCN: International Union for Conservation of Nature and Natural Resources – Svetovna zveza za varstvo narave). Kot izjemno pomembno bivalno območje mnogih ptic je Skadarsko jezero leta 1989 pridobilo poseben IBA status (Important Bird Areas), od leta 1995 pa se glede na Ramsarsko konvencijo kot zavarovano območje nahaja na Svetovni listi mokrišč mednarodnega značaja, posebej kot bivalno območje oz. habitat vodnih ptic. Tudi v sami vodi in močvirnatem delu jezera je za cel planet različnih živalskih in rastlinskih vrst, med katerimi lahko izpostavimo 48 vrst rib in med njimi je kar 15 endemičnih. Jezero, ki je tudi eno zadnjih sredozemskih sladkovodnih močvirij se tako ponaša s številnimi jeguljami in ribami, kot so krap, postrv, amur itd. Pri ribah pravo mesto zagotovo pripada posebni vrsti zelenike, ki ji domačini pravijo Ukljeva (Alburnus scoranza). Gre za posebno avtohtono vrsto, ki živi v Skadrskem jezeru in v njeno čast domačini vsako leto v črnogorskem Virpazarju priredijo, sedaj že tradicionalno prireditev, ˝Dani vina i ukljeve˝. Riba se odlično poda k izjemnemu črnogorskemu rdečem vinu Vranac in predstavlja pravo kulinarično specialiteto Skadarskega jezera. V množici živalskih vrst je Skadarsko jezero izjemno bogato tudi z rastlinskimi vrstami ter bujno močvirsko vegetacijo in mnoge med njimi so endemične. Kljub zaščitenem območju, Narodni park Skadarsko jezero premore kar nekaj turističnih mest in točk med katerimi ima poseben status nadvse zanimivo ribiško naselje Virpazar in staro kraljevo mestece Rijeka Crnojevića. Virpazar, ki velja za enega izmed najlepših črnogorskih mestec, je imel kot pristanišče vedno pomembno trgovsko vlogo, še posebej pa z izgradnjo železnice do mesta Bar. Prikupno mestece velja tudi za glavno pristanišče za turistične ladjice in oglede jezera. Prav poseben je tudi manjši kraj Rijeka Crnojevića, ki se nahaja na samem koncu jezera ob ustju reke Morače v Skadarsko jezero in ima zanimivo staro črnogorsko arhitekturo. V svoji zgodovini je bil kraj zatočišče črnogorskih vladarjev, med katerimi lahko posebej izpostavim Ivana Crnojevića, ki se je vanj pred Turki zatekel leta 1479. Zaradi ugodne klime je v njem dal zgraditi svojo letno rezidenco črnogorski metropolit i vladar Petar I. Petrović, svoj zimski dvorec Ljeskovac pa tudi črnogorski kralj Nikola I. Petrović, sedmi in poslednji državni poglavar iz črnogorske dinastije Petrović-Njegoš. Rijeka Crnojevića se omenja tudi kot kraj, kjer so na bližnjem hribu Obod našli arheološke najdbe najstarejše tiskarne in tiskane besede na južnem slovanskem ozemlju, ki bi naj datirali v leto 1492.
Na samem jezeru se na mnogih otočkih nahaja tudi več pravoslavnih manastirov in mnogi med njimi imajo zaradi svoje starosti prav poseben status. Nekateri še dejavni datirajo celo iz 14. stoletja in predstavljajo bisere črnogorske kulturne dediščine. Med manastiri velja posebej izpostaviti manastir Prečista Krajinska, ki je najstarejši na tem območju, a žal ni več dejaven. Nahaja se visoko v zaledju Skadrskega jezera pri naselju Ostros u Krajini, njegovi pričetki pa segajo v 11. stoletje. Na nekaterih otokih se nahajajo tudi razne utrdbe, posebej pa bi morda izpostavil otok Grmožur, ki mu domačini pravijo tudi kačji otok. Gre za poseben otok-zapor, ki ga je dal zgraditi poslednji črnogorski kralj Nikola I. Petrović. Po nekaterih legendah noben od paznikov in zapornikov ni znal plavati in ker je bil zato pobeg praktično nemogoč, so ga mnogi poimenovali kar črnogorski Alkatraz. Danes ruševine omenjene utrdbe naseljujejo ptice kot npr. kodrasti pelikani, čaplje, kormorani in galebi. Zanimiva je tudi utrdba Lesendro, ki jo je dal na otoku blizu kraja Vranjina leta 1843 zgraditi črnogorski vladika Peter II. Petrović Njegoš. Utrdba s kar 3.000 m2 je v tistem času služila kot vojaška baza in obramba za kraj Rijeka Crnojevića, domačini pa so jo imenovali kar ˝ključi jezera˝. Istega leta so jo zavzeli Turki in jo nadgradili z dodatnimi obrambnimi stolpi, po razpadu osmanskega cesarstva pa je utrdba vse do 1. svetovne vojne služila kot orožarna. Podobnih utrdb je na samem jezeru in ob njem še precej, v dostopni literaturi pa kot pomembnejše omenjajo še Tophala, Besac, Žabljak Crnojevića in Obod.
V zaledju Skadrskega jezera pri prej omenjenemu Virpazarju se v vinorodnem okolišu Crmnice nahajajo izjemni vinogradi, njihovi vinogradniki pa pridelujejo odlična vina na tradicionalen način. Skoraj vsaka hiša v Crmnici ima svojo vinsko klet, nekateri pridelovalci vina z nekoliko večjimi površinami vinogradov pa svoje vino s ponosom delijo tudi s turisti. Slednji se namreč vse pogosteje odločajo tudi za obisk vinskih kleti in degustacijo vin ter kulinaričnih specialitet. Skadarsko jezero ponuja izjemne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa, med najbolj priljubljenimi pa je križarjenje in ogled znamenitosti jezera, kolesarstvo po lepo označenih kolesarskih poteh, pohodništvo po zaledju jezera ter kot posebnost vožnja po jezeru s kajakom. Za ogled vsaj nekaj znamenitosti jezera si je potrebno rezervirati več dni. Toplo priporočam obisk v mesecu maju in začetku junija ali pa v jesenskih mesecih, ko so dnevi primernejši za vandranje s kolesom in pohodništvo ter druge aktivnosti. Poleti je vse preveč vroče in sparno.
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- http://outdoorandmore.me/me/skadarsko-jezero-nacionalni-park
- http://me.visit-montenegro.com/tourism/national-parks/lake-skadar/
- http://www.nparkovi.me/sajt/np-skadarsko-jezero
- Gregović S., Crna Gora, Turistička monografija, Turistička naklada, Zagreb, 2008
