Durmitor, največji gorski masiv in narodni park Črne gore, ki se nahaja na severu-zahodu (SZ) države, okrašen s čudovitimi ledeniškimi jezeri smaragdne barve zagotovo sodi med najlepše bisere črnogorskega planinskega sveta. Park obsega celotni gorski masiv Durmitorja, Pivsko jezero z vrhovi Pivske planine, gornje dele kanjonskih dolin Grabovice in Komarice, kanjon reke Tare in njenih pritokov Sušice, Vaškovske reke in Drage. Omenjeno območje ja bilo za narodni park proglašeno leta 1952, razprostira pa se na površini 39.000 ha in obsega področja petih črnogorskih občin Žabjak, Šavnik, Plužine, Mojkovac in Plevlja. Najvišji vrh gorskega masiva Durmitor je Bobotov kuk z 2.522 m.n.m. (metrov nad morjem), nad že omenjenimi kanjoni reke Tare, Sušice, Drage in predvsem Komarnice pa mu dela družbo kar 48 vrhov nad 2.000 m.n.m. Na preko 1.500 m.n.m. svojo lepoto prikazuje 18 ledeniških jezer, ki jim domačini pravijo kar ˝gorske oči˝. Največje in med najlepšimi je zagotovo Črno jezero (Crno jezero), ki je dobilo ime po odsevu visokega iglastega gozda, ki jezero obdaja, nad celotno pravljično krajino pa slikovito dominira vrh Međed. Področje parka ima umirjeno kontinentalno in planinsko podnebje, ki ga odlikujejo dolge in hladne zime ter kratka in sveža poletja. Prehodno obdobje med letnimi časi je slabo izraženo, jesen pa je nekoliko toplejša od poletja. Povprečna količina padavin se giblje med 1.250 do 2.000 mm. Središče parka je mesto Žabljak, ki je tudi največji zimski center Črne Gore in v katerem najdemo najpomembnejše nastanitvene kapacitete s hoteli in privatnimi apartmaji ter sobami. Planinske in pohodniške poti so dobro markirane, organizirana pa je tudi planinska vodniška služba. Zraven planinarjenja, pohodništva, kolesarstva in drugih oblik športov lahko turisti na področju nacionalnega parka s splavom, kajakom ali raftanjem spoznajo lepote najglobljega kanjona v Evropi oz. kanjona reke Tare, katerega vrhovi se dvigajo kar 1.600 m nad reko. Narodni park Durmitor se od leta 1980 nahaja na UNESCO-vi listi svetovne naravne in kulturne dediščine, na njem pa je raznovrstnost rastlinskega in živalskega sveta preprosto izjemna, z mnogimi endemičnimi (Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta – arealu) in reliktnimi vrstami (Reliktne vrste so ostanki v preteklosti razširjenih vrst, katerih areali so se zmanjšali v hladnejših obdobjih, predvsem v pleistocenu).
Na področju kanjona Tara in njegovih večinoma nedostopnih predelih npr. najdemo 1.500 vrst rastlin in 130 vrst ptic zato je proglašen za ˝Svetovni ekološki rezervat˝, živalski svet pa je v glavnem planinski in visokogorski. Zanimiv je podatek, da je od 1.325 rastlinskih vrst kar 122 endemičnih, 150 zdravilnih, med mnogimi vrstami gob pa kar 40 užitnih. Na področju narodnega parka Durmitor je tudi mnogo objektov posebne kulturne dediščine, med katerimi so nadvse zanimivi samostani (manastiri) in cerkve, nekropole, grška in rimska grobišča, kot tudi značilna tradicionalna arhitektura slikovitih planinskih naselij (katuni) in mlini na vodo (vodenice). Na celotnem masivu Durmitorja so veliki višinski razponi in različni habitati ustvarili izjemno bogastvo faune. Prostrani gozdovi, oprti planinski pašniki, durmitorski vrhovi z mnogimi previsi, kristalno čista jezera so zelo pomembna za bogastvo živalskega sveta, na področju visokogorskih pašnikov in skalnatih grebenov pa lahko pogosto zasledimo mnoge srednje evropske živalske vrste. Med njimi bi izpostavil gamsa (Rupicapra rupicapra), planinskega orla (Aquila chrysaetos) in celo beloglavega jastreba (Gyps fulvus). Med plazilci je pogosto zastopan in razširjen planinski kuščar med dvoživkami pa je posebnost redki planinski pupek (Triturus alpestris). V gozdovih zasledimo srne, medvede, jazbece, lisice, kunce, v durmitorskih jezerih pa najdemo mnoge vrste rib, med katerimi so zanimive predvsem avtohtone vrste kot je potočna postrv, potočna mrena, blistovec, in zelo redki lipan. Izvor bogate in svojstvene kulturno-zgodovinske dediščina Durmitorja lahko zasledimo vse od najstarejših prazgodovinskih obdobij, ko so se izmenjevali vplivi mnogih velikih kultur. Ohranjeni ostanki gomilnih grobišč (tumuli) so značilni predstavniki prazgodovinskega obdobja, ki pričajo o bivanju Ilirov na teh prostorih, mnogi nagrobni spomeniki, kamniti mostovi in tlakovane ceste na širšem prostoru narodnega parka pa so jasni dokazi iz časa rimskega cesrastva. Značilni predstavniki srednjeveške arhitekture v parku so nekropole s stiliziranimi nagrobnimi spomeniki, ki jim domačini pravijo ˝stećak˝, ruševine turških mostov in stražarnic oz. karavl (Karavla je manjši stalen vojaški objekt, ki se nahaja v bližini državne meje in katere primarni namen je nastanitev obmejnih enot) ob stari črnogorsko-turški meji, razvaline prastare utrdbe Pirlitor in trije samostani (manastiri) iz 15. in 17. stoletja v dolini reke Tare (med najznamenitejšimi je manastir pri Đurđevića Tari). Na Durmitorju lahko kot pomembno kulturno dediščino zasledimo tudi posamezne primere manjših objektov z značilno tradicionalno arhitekturo lokalnega območja kot so vaške brunaste zgradbe (seoske kule brvnare), pastirska naselja (katuni), hlevi za živino (savardaci), manjše kolibe primitivne gradnje, ki so služile samo pastirjem ob kratkotrajnem bivanju v pozni jeseni (jatare), razne lesene kolibe in ob večjih gorskih potokih značilne mline na vodo.
Posebno vrednost kulturne tradicije Durmitorja predstavlja duhovno ustvarjanje izkazano skozi legende in tradicijo, anekdote in pregovore, epsko poezijo in partizanske pesmi, katerih navdih so bile pomembne osebnosti in dogodki durmitorskega okraja. Sledi najstarejših virov bivanja ljudi na durmitorskem področju segajo vse do paleolitika, saj so v nekaterih votlinah in pečinah našli ostanke iz omenjenega obdobja in so pripadali takratnim lovcem in živinorejcem. Najstarejše najdbe o bivanju človeka iz omenjenega obdobja so našli v kanjonu reke Tare na področju Gornja Dobrilovina, v naseljih Šalintrača in Đurovoj pećini pa so arheologi našli materialne dokaze, ki izhajajo iz obdobja paleolitika in železne dobe. V področju Lever Tare ob prastari trgovski poti so ohranjeni ostanki gradnje, ki nakazujejo na prvo naselje nastalo v času bakrene dobe, na območju naselij Jularica in Luk ter Tepci in Vodeni dol, pa lahko zasledimo več neraziskanih ilirskih gomilnih grobišč (tumuli). Zanimivo je tudi, da so v področju Lever Tare v naselju Preslica, zraven prastare trgovske poti, ki je v času antike povezoval Nikšić in Plevlje, na naravno zasenčeni steni našli izklesan napis, posvečen orientalskemu (perzijskemu) bogu sonca Mitri. Kult Mitraizma je bil v času rimskega imperija oz. v času med 2. in 3. stoletjem po rimskem cesarstvu zelo razširjen. Najstarejša znana ljudstva, ki so naseljevala širše področje Durmitorja so bili Kelti, za njimi pa ilirska plemena Pirusti in Autarijati, ki so živeli v dolini reke Tare, predpostavlja pa se, da je Tara po njih dobila tudi ime.
V času rimskega cesarstva, ob koncu 3. in v začetku 4. stoletja je področje Durmitorja pripadalo rimski provinci Prevalis, dolini reke Pive in Tare pa v 7. stoletju naselijo slovanska plemena. Od 10. do 15. stoletja področje Durmitorja v sestavu pozno srednjeveške Nemanjićke države doživi velik razcvet, razvije se rudarstvo, gradijo se samostani (manastiri) in utrjena naselja ter mesta. Koncem 15. stoletja durmitorski prostor zavzamejo Turki in kljub močnim odporom likalnih prebivalcev, med katerimi so bili posebej požrtvovalni Šaranci in Jezerci, so to področjem vladali vse do leta 1878. V času balkanskih voj in 1. Svetovne vojne so borci Durmitorja dali velik prispevek osvoboditvi celotne Črne Gore. Prav tako je času 2. svetovne vojne je na tem področju k osvoboditvi veliko prispevalo tudi narodno-osvobodilno gibanje, ki je od oktobra 1941 do junija 1942 ustanovilo tako imenovano ˝Durmitorsko partizansko republiko˝. Takrat je bila to največja revolucionarna oblast na osvobojenem ozemlju takratne Jugoslavije.
Kot rečeno je danes Durmitor v sestavi samostojne države Črne Gore, ki je nastala po razpadu Jugoslavije v 90-tih letih prejšnjega stoletja. Območje je povsem predano turizmu, hkrati pa ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Priporočam, da se pred podajanjem v pohodniške avanture obrnete na Turistično organizacijo občine Žabljak oz. Center za obiskovalce Narodnega parka Durmitor, ki se nahaja v upravni zgradbi parka, kjer vam bodo z veseljem in ljubeznivo podali vse potrebne informacije v zvezi s turistično ponudbo, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Svoj turistično informativni center imajo tudi v centru Žabljaka. Obiskovalci lahko izbirajo med mnogimi naravnimi znamenitostmi in raznolikimi aktivnostmi, med katerimi so najbolj priljubljeni alpinizem, pohodništvo, gorsko kolesarstvo, rafting in športno plezalstvo. Za ljubitelje kraških jam in pečin je aktualna tudi speleologija. Razne prireditve, kot so zanimivi ˝Dnevi planinskega cvetja˝ še dodatno dopolnjujejo turistično ponudbo. Durmitorja kar 120 dni pod snegom in v tem času bodo zagotovo uživali ljubitelji smučanja, bordanja in zimskega alpinizma z izkušenimi lokalnimi vodiči. Za namestitev obiskovalcev Durmiotrja poskrbijo v cenovno zelo ugodnih privatnih nastanitvah (bungalovi, sobe, moteli) in hotelih. Osebno sem bil navdušen nad ugodno ponudbo ˝Durmitorski bungalovi˝.
Kontakt:
Turistička Organizacija Žabljak
Trg Durmitorskih ratnika bb, 84220 Žabljak
T: +386 52 361 802
E-mail: durmitor1@t-com.me
W: http://www.montenegro-mountains.com/zabljak-durmitor/me/
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- Spletna stran: http://www.nparkovi.me/sajt/np-durmitor
- Spletna stran: Turistična organizacija Žabljak
- Spletna stran: Nacionalna turistična zveza Črne Gore
- http://pedja.supurovic.net/durmitor-za-pocetnike
