Belopeška (Mangartska) jezera

Belopeška (Mangartska) jezera
Deli na:

Belopeška jezera, tudi Mangartska jezera, Fužinska jezera ali Klanška jezera, sta dve jezeri, ki ležita v Julijskih Alpah, natančneje v Mangartski dolini v bližini naselja Trbiž, nedaleč od Rateč in tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Jezeri sta do leta 1918 ležali na Kranjskem po 1. svetovni vojni pa so pripadle k Italiji. Dolino dveh ledeniških jezer, ki so jo Italijani leta 1971 razglasili za Narodni park Belopeških jezer, na jugu omejuje gora Mangart, na vzhodu pa Ponce. S svojimi 45 ha spada med najmanjše nacionalne parke v Italiji in se ponašajo z zelo bogato favno in floro. Zgornje jezero z globino 10 m leži na nadmorski višini 929 m.n.m., spodnje pa 924 m.n.m. Ledeniški jezeri s čudovito smaragdno barvo sta prava paša za oči in sta izjemno priljubljeni izletniški točki, do katerih lahko pridete s kolesom, ali peš. Do njih je odlično speljana slikovita kolesarska pot D-2 Mojstrana – Kranjska Gora (kolesarska pot Jureta Robiča), ki pelje tudi skozi Gozd Martuljek in kjer lahko pustite svoj avto. V nadaljevanju se lahko s kolesom po kolesarski poti, ki je nadvse zanimivo speljana po trasi nekdanje železniške proge, odpravite mimo Planice čez mejo do Belopeških jezer. Omenjena kolesarska pot je primerna za vse starosti, saj je nekoliko večji vzpon le v zadnjem kilometru poti, drugače pa je speljana po ravnini in po poti, ki je namenjena zgolj kolesarjem. Steza je čudovita in slikovita ter zelo lepo označena. Do jezer je možem dostop tudi z avtomobilom, saj je pri zgornjem jezeru veliko parkirišče, kjer se ustavljajo tudi skupine pohodnikov, ki jih pripeljejo z avtobusi. Iz Kranjske Gore se čez mejni prehod Rateče peljete proti Trbižu (Tarvisio). Že kmalu za mejnim prehodom se levo odcepi cesta v smeri Belopeških jezer (Laghi di Fusine), kateri nato v zmernem vzponu sledimo do velikega parkirišča pri Zgornjem Mangartskem (Belopeškem) jezeru.

Morda te bo zanimalo:   LiveDrava: Obnova rečnega ekosistema Drave v Sloveniji

Če se želite do njih sprehoditi priporočam, da avto pustite na velikem in na novo urejenem parkirišču na Planici pod Poncami in se nato prvo sprehodite do mejnega prehoda z Italijo, v nadaljevanju poti proti 4 km oddaljenim Fužinam (Fusine), pa po dobri polovici poti zavijete na stransko pot v levo. Pri tem sledite oznakam, ki vas pripeljejo do čudovitih jezer, ki jih najdete tudi na karti Julijske Alpe: Zahodni del (1:50 000) ter karti Jalovec in Mangart (1:25 000) Belopeška jezera so čudovita, saj se ponašajo s kristalno čisto vodo, v ozadju pa se na vodni gladini kopajo s snegom obloženi vršaci. Za mnoge je najlepše Zgornje jezero, ki zbira vode, ki se stekajo iz številnih krnic pod Poncami (2.274 m), Vevnico (2.342 m), Mangartom (2.697 m) in Travnikom (2.200 m). Pod skalovjem odteka voda naprej v Spodnje jezero ter pa preko reguliranega jeza v bučni Jezerski potok. V bližini obeh večjih jezer sta še dve manjši, manj znani jezerci, ki sta skriti za širnimi gozdovi širne Belopeške ledeniške doline, ki jo mnogi po lepotah primerjajo tudi z Martuljkom ali Tamarjem.

Morda te bo zanimalo:   Slap Savica, najslikovitejši slap Slovenije

Nadvse zanimiva in lahko prehodna je tud pohodniška pot med obema glavnima jezeroma predvsem pa vsa narava v mnogih odtenkih. Pot, ki je lepo označena in vodi skozi čudovit neokrnjen gozd z orjaškimi smrekami, tihimi prostorčki v zalivih med čermi na obrežjih. Med hojo se pohodniku na vodnih gladinah prikazujejo zrcalne podobe bližnjih gora, melišč in snežišč, zaradi česar je sam pohod in tudi občasni počitek ob Belopeških jezerih nepozabno doživetje. Hoje okoli obeh večjih jezer  je za kakšno uro ali dve, odvisno koliko se pohodnik pusti razvajati v lepotah, ki so mu praktično na dlani. Od belopeških jezer vodijo tudi zahtevnejše planinske poti, med katerimi so zelo atraktivne alpinistične steze, ki se vijejo visoko pod severno steno Mangarta, vse do roba stene z državno mejo med Italijo in Slovenijo. Prek severne stene Mangarta je speljana tudi najzahtevnejša zavarovana pot v Julijskih Alpah sploh, imenovana Železna pot (Via ferrata), zaradi njene izjemne izpostavljenosti pa se je lotevajo le izkušeni planinci.

Vir:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@vagabundo.si.