Ko se popotnik potepa po Istri, tako Slovenski kot Hrvaški, ga prevzame čudovita krajina z milim mediteranskim podnebjem. Gre za največji polotok na Jadranu, kjer prevladujejo topla in suha poletja ter mile zime. V svojem potovanju po Istri se lahko popotnik srečuje z mnogimi dih jemajočimi naravnimi znamenitostmi, kot npr. divje reke, čudovite hribe in doline in mnoge neodkrite kotičke. Same naravne lepote Istre so le začetek raziskovanja in spoznavanja, ki se navadno nadaljuje skozi bogato kulturno dediščino in lokalne zanimivosti, ki pričajo o burni in bogati zgodovini. Med njimi je zagotovo tudi romantično otočje Brioni, ki so razsuti ob obali Fažane, majhnega mesteca v bližini Pulja. Med lokalnim prebivalstvom kroži nadvse zanimiva legenda, ki pravi, da so nastali ko je božanstvo nameravalo del Zemlje oblikovati po podobi raja. Tako je nastala Istra, kot vrt, poraščen z lepim drevjem in prostranimi travniki. Toda ljubosumni vrag je njegov trud uničil tako, da je prerezal vrečo kamenja, v kateri je angel nosil ostanke neuporabljenih kamnov in na tisoče skal se je razsulo po istrski deželi. Ostanki kamnov so se razsuli tudi po Jadranskem morju, otožni angeli pa so jih zbrali in jih zaščitili z valovi. Tako so nastali čudoviti Brionski otoki. Gre za rajsko otočje štirinajst otokov in otočkov na južnem delu zahodne obale Istre, ki tvorijo najbolj razvejano in največjo skupino otokov na istrskem področju. Med največjimi sta Veliki Brion in Mali Brion. S svojo lepoto in bogato floro in favno ter z dobro ohranjenim morskim dnom, osvajajo srca vseh obiskovalcev, zaradi svojega izjemnega pomena in bogate zgodovine pa so Brione leta 1983 zasluženo razglasili za nacionalni park. Na otoku lahko popotnik najde številne kulturne znamenitosti, od zgodnjega obdobja predromanske zgodovine pa vse do 16. stoletja. Ob tem lahko omenimo, da gre za izjemno zgodbo o lepoti in razkošju, dolgo dva in pol tisočletja, v kateri svojo vlogo igrajo antične rimske vile, ilirske palače, bizantinske utrdbe, srednjeveške cerkve in na koncu razkošna rezidenca jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita, ki so jo obiskali najpomembnejši politiki in najbolj slavne zvezde 20. stoletja.
Če na kratko povzamemo zgodovino otočja, lahko zapišemo, da so brionske otoke naselili že v 3. tisočletju pred našim štetjem. Prvi zapisi omenjajo Histre, gusarske Ilire, ki so polotoku dali tudi ime. Sledili so Rimljani, ki so otokom vtisnili pridih hedonizma, po njihovi vladavini pa so jih prevzeli Bizantinci. Leta 1331 so prešli pod upravo Beneške republike. Sicer so bili Brioni zanimivi za mnoge osvajalce, a so po odhodu Rimljanov pravzaprav propadali zaradi kuge in smrtonosne malarije. V času Napoleonovih Ilirskih provinc so se Francozi zavzemali za izsuševanje močvirij, ki so povzročali razplod komarjev, toda bolezen je zatrl šele avstrijski industrialec Paul Kupelwieser. Ta je malarične Brione kupil leta 1893 in jih spremenil v mondeno letovišče in zdravilišče evropske in svetovne aristokracije. Za pomoč pri reševanju problema malarije je na otok pripeljal takrat zelo priznanega nemškega znanstvenika in bakteriologa Roberta Kocha, ki mu je uspelo preprečiti širjenje bolezni. Hkrati je Kupelwieser pripeljal Alojza Čufarja, priznanega slovenskega gozdarja, ki je opravil veliko delo na področju flore in favne, ter tako omogočil vse pogoje za živalski vrt in redko rastlinstvo, ki je tukaj uspevalo. Brioni so v nadaljevanju doživeli nekaj let žalostnih zgodb saj finančni zlom leta 1930 ni prizanesel niti družini Kupelwieser. Brioni in vsa arhitektura je bila dolgo podvržena propadanju zaradi vremena in neurejanja, svoj davek pa so zahtevali tudi obe svetovni vojni. Šele leta 1947, ko je Brione obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, jim je povrnil prvoten lesk, a so bili zaradi državnega protokolarnega značaja in že omenjene predsedniške rezidence desetletja zaprti za javnost. Po Titovi smrti so jih leta 1983, proglasili za nacionalni park in od takrat se postopoma razvijajo in privlačijo mnoge turiste z vsega sveta. Danes so Brioni prava romantična destinacija, ki ponuja prav posebna doživetja za vse vrste turistov. Na Brione se lahko pripeljete z ladjo iz pristanišča Fažana skoraj vsako uro ter si privoščite različne vrste izletov.
Luka Fažane, od koder peljejo redne ladijske linije na Brione
Ponudba je izjemno pestra priporočamo pa, da za obisk Brionov izberete karto z doplačilom za izlet s strokovnim vodičem. Izlet se začne ob prihodu z ladjo v pristanišče Veliki Brion, kjer vodniki zberejo vse obiskovalce po različnih jezikovnih skupinah in se dogovorijo za ogled otoka s turističnim vlakcem in peš. Prvi del izleta je zasnovan kot enourna vožnja s turističnim vlakcem ob obali, proti severu otoka, kjer se nahaja Safari park, ki se razprostira na približno 9 ha površine. Ves čas potovanja s turističnim vlakcem je ob avtohtonih živalih, kot so zajci in razne vrste ptic moč videti tudi eksotične in manj eksotične prosto živeče živali, ki so jih na otok naselili od drugod, kot so azijski jeleni in mufloni. V safari parku se prosto sprehajajo zebre, antilope, somalijske ovce, indijska goveda, enogrbe kamele, lame, želvo velikanko in slonico Lanko. Omenjena slonica je še iz časov, ko je dva slona Josipu Brozu Titu podarila indijska premierka Indira Gandhi. Impozantna in prav romantična je krajina otoka Brioni, v kateri se prepletajo nizke zimzelene rastline, imenovane makije, edinstveni gozdovi božike in lovorja do čudovitih divjih orhidej in eksotičnih rastlin. Flora je tukaj res bogata, saj je na brionskih otokih registriranih približno 400 različnih rastlinskih vrst. Mediteranska klima namreč omogoča bujno vegetacijo avtohtonih rastlin kot so črnika, planika in mirta, ki jih dopolnjujejo razne vrste borov, sekvoj, evkaliptusa in smreke, ki niso karakteristične za Brionsko otočje. Med brionsko floro je najbolj znana 1600 let stara oljka, ki je eno od najstarejših na Mediteranu in še vedno bogato rodi. Panoramska vožnja se nadaljuje po zahodni strani otoka, na obzorju pa se pokažeta brionska otočka Vrsar in Vanga.
Drugi del izleta vključuje ogled razstave kopij fresk in glagolskih napisov iz Istre in Kvarnerja v gotski cerkvi sv. Germana iz 15. stoletja. Najbolj znana freska med njimi je Mrtvaški ples, ki nas opominja na to, da smo pred smrtjo vsi enaki, tako bogati kot revni. Nadvse zanimiv je ogled res lepo urejene razstave fotografij Josipa Broza Tita na Brionih. Gre za prikaz fotografijami iz njegovega življenja in bivanja na Brionih, med drugim tudi iz raznih srečanj z znamenitimi osebnostmi sveta. Ob tem lahko omenimo Elizabeth Taylor, Richarda Burtona, Sophio Loren, Carla Pontija in Gino Lollobrigido Moamerja el Gadafija, Hailea Selassia in še bi lahko naštevali znane državnike ter umetnike. Prav zanimiva je tudi naravoslovna zbirka, ki prikazuje vso naravno bogastvo otokov. Popotniki, ki si želijo ogled Brionov v lastni režiji imajo na voljo izposojo koles, električnih dvokolesnikov ali avtov za golf, pri tem pa v recepciji dobijo vse potrebne informacije. Pri tem si lahko vzamejo čas za intimno doživetje in raziskovanje slavnih otokov, ki so jih obiskovale znane osebnosti in si ogledajo tudi skrite kotičke, ki jih s turističnim vlakcem ne vidimo. Med njimi so tudi številne stopinje dinozavrov, ki so tukaj živeli v obdobju krede oz. v zadnjem obdobjem pred njihovim izumiranjem pred približno 160 milijoni let. Več kot 200 odtisov občudovanja vrednih plazilcev je mogoče videti na štirih lokacijah na Velikem Brionu v t.i. krednem parku. Stopinje so odkriti že leta 1925, podrobnejše raziskave pa so izvedli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so odkrili, da odtisi pripadajo dvonožnim mesojedim Theropodim in agresivnim in hitrim mesojedcem iz skupine Coelurosaria.
Zaradi svoje bogate zgodovine Brioni ponujajo veliko zgodovinskih objektov, kot npr. razgledna stolpa, ki so ju postavili na pobudo že omenjenega lastnika Brionov v začetku 20. stoletja Paula Kupelwieserja, možno pa si je ogledati tudi kamnolomom in trdnjavo Punta Christo. Na zahodni obali Brionov, v zalivu Verige, stoji razkošna rimska podeželska vila, ki so jo začeli graditi v 1. stoletju pred našim štetjem, svoj največji sijaj pa je dosegla v 1. stoletju našega štetja. Nekateri deli vile so bili v uporabi vse do 6. stoletja, gre pa za največji in najrazkošnejši podeželski kompleks, ki je odlično vpet v slikovito mediteransko krajino. Omenjeni kompleks sestavlja niz stavb različnih namenov, bogato okrašenih z mozaiki, freskami, štukaturo in dragocenim marmorjem. Na južni strani zaliva je nekoč stala razkošna poletna hiša stanovanjsko-gospodarskega značaja z dvema peristiloma. Sestavni del kompleksa so bili templji na dnu zaliva, zgrajeni v čast bogu morja Neptunu, kapitolski triadi ter boginji ljubezni in lepote Veneri. Vse stavbe je povezoval zanimiv sistem odprtih in zaprtih sprehajalnih poti, ki so se raztezale kilometer vzdolž morja v edinstveno celoto, idealno usklajeno s pokrajino. V nadaljevanju ne moremo brez omembe cerkev sv. Marije, ki je najstarejša krščanska zgradba na otoku. Zgrajena je bila v 6. stoletju, o njeni dolgotrajni uporabi pa pričajo številni prizidki, pregrade in napisi, vse do 18. stoletja. Cerkev kvadratnega tlorisa je z monolitnimi stebri razdeljena na tri ladje, njihovi zunaji zidovi pa so ohranjeni skoraj v prvotni višini. V odprtem preddverju bazilike in okoli nje je bilo zgodnjekrščansko pokopališče, ki je segalo 300 m vse do jugovzhodnega vogala nekoč utrjene rimske vojaške postojanke.
Ob vsem tem ne moremo še mimo omembe Brionskega mediteranskega vrta, ki je prava atrakcija in je bil ustanovljen leta 2007 na območju nekdanje gozdne drevesnice, na površini 17.000 m2. Gre za drevesnico, ki so jo sprva uporabljali za urejanje in obnovo gozdov, nato pa so postopoma začeli gojiti okrasne vrste trajnic, dreves in grmovnic, določene površine pa so bile namenjene raziskavam. Glavni cilj vzpostavitve tega vrta je oplemenititi omenjeno destinacijo in vzpostaviti reprezentativen vrt, ki se bo vključeval v ostale naravne in kulturnozgodovinske vsebine narodnega parka. Privlačnost vrta temelji na vrednosti narodnega parka, krajinska ureditev pa na vrednosti flore in kulture krajinskega oblikovanja Brionskega otočja, ki dejansko sega v začetek prejšnjega stoletja. Za današnjo podobo krajine sta najbolj zaslužna Paul Kupelwieser in priznani slovenski gozdar Alojz Čufar, ki sta na Brionskih otokih ustvarila prvi slogovno oblikovan sredozemski park v takratni Evropi. V vrt so integrirali avtohtone floristične prvine, pa tudi eksote, ki na Brionih živijo skoraj celo stoletje. Danes brionski mediteranski vrt hrani 169 vrst avtohtonih in eksotičnih rastlin na posebej oblikovanih parcelah, ki so označene s tablicami s QR kodami za dodatne informacije.
Na koncu raziskovanja Brionov je popotnikom med odmorom in čakanjem na povratek z ladjo na voljo restavracija in dobro založena suvenirnica, lahko pa se malo spogledujejo tudi po bližnjih hotelih. Brioni nudijo izvrstno namestitev z zanimivimi hoteli, animacijami in glasbenimi večeri. Med vso ponudbo najdete tudi možnosti luksuzne poroke v že omenjeni cerkvici sv. Germana, ter vso infrastrukturo za poslovneže kot npr. organiziranje team bildingov in drugih dogodkov. V kongresnih dvoranah imajo pripravljeno vso opremo z omogočenim simultanim prevodom. Navsezadnje so se na Brionih zmeraj sklepale zelo pomembne pogodbe. Tako so leta 1956 Brioni gostili visoko srečanje na katerem so Tito, Naser in Nehru s t.i. Brionsko deklaracijo zastavili temelje gibanja neuvrščenih, leta 1991 pa je bila sprejeta druga Brionska deklaracija, ki je bila pomembna tudi za osamosvojitev Republike Slovenije. Popotniki lahko svoje popotovanje po Brionih sklenejo tudi z raznimi športi, med katerimi je najatraktivnejši golf, ki so ga na otoku igrali že leta 1922. Na voljo je še tenis, badminton, plavanje, kolesarjenje in ne nazadnje sprehajanje. Vsekakor so romantični Brioni destinacija, ki so vredni ogleda in vsake minute vašega dragocenega časa.
Kontakt:
Nacionalni park Brijuni
Brijunska 10, 52212 Fažana, Hrvatska
T: +385 52 525 881
E: brijuni@np-brijuni.hr
W: https://www.np-brijuni.hr/hr
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- https://www.np-brijuni.hr/hr
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Brioni
- https://www.turistickeprice.hr/sl/izlet-na-brijune/
- https://zastita-prirode.hr/zasticena-priroda/nacionalni-parkovi/nacionalni-park-brijuni/
- Vinčić Vanja, Brijuni kao destinacija posebnih oblika turizma, zaključno delo, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Fakulteta za interdisciplinarne, talijanske i kulturološke studije, Pula 2021
- Blašković Ingrid, Motivacija turista u odabiru destinacije kulturnog i ekoturizma: studija slučaja nacionalnog parka Brijuni, diplomsko delo, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Fakulteta za interdisciplinarne, talijanske i kulturološke studije, Pula 2021
