Dresden, očarljiva zakladnica zgodovine Nemčije

Deli na:

Dresden je glavno mesto nemške zvezne dežele Saške. Nahaja se v vzhodnem delu Nemčije, približno 30 km severno od meje s Češko. Stoji na reki Labi (Elba) ob vznožju Rudne gore (Erzgebirge), jugozahodno od mesta pa se nahaja gora Elbesandstein. Reka Laba je pri Dresdnu oblikovala čudovito dolino s kulturno krajino, ki je vpisana v svetovno dediščino Unesco. Podnebje je zmerno celinsko. Rudna gora, kot že samo ime pove, je zelo bogata z rudami, zato je rudarstvo (predvsem premog) glavna gospodarska panoga za razvoj industrije in mest v Saški regiji. Mesto je dobro avtocestno povezano z drugimi mesti na Saškem, kot tudi s Prago na Češkem. Z nekaj manj kot pol milijona ljudi v samem mestu oz. skoraj 1.200.000 v celotnem mestnem območju je Dresden eden izmed glavnih mestnih središč v vzhodni Nemčiji. V mestu večinoma živi nemško prebivalstvo, po nemški združitvi oktobra 1990 pa Dresden znova postane pomembno kulturno, gospodarsko in politično središče vzhodnega dela Nemčije. Poleg tega je tudi sestavni del t.i. metropolitanskega območja ˝Saški trikotnik˝ (Dresden – Leipzig – Chemnitz), ki šteje več kot 3,2 milijona prebivalcev. Prva naselja na območju mesta izhajajo iz obdobja neolitika (7500 pr.n.št.). V XII. stoletju so Slovani ustanovili mesto Drežďany, ki je zahvaljujoč predvsem razvoju rudarstva na Rudni gori v bližini mesta, hitro postal največje mesto v regiji. Od leta 1206 je bil začasni sedež grofa, od leta 1270 pa glavno mesto grofije Meissen, zato ga imenujejo tudi Civitas Dresden. Od leta 1485 je imel v mestu sedež vojvoda Saške, ki je leta 1547 postal izborni knez Svetega rimskega cesarstva in je imel pravico voliti cesarja. V času kneza Friderika Augusta, ki je skupaj s Saško postal tudi kralj unije Poljske in Litve (August II.), se v začetku XVIII. stoletja v mestu pospešeno razvija tudi umetnost. Knez je v mesto privabljal znamenite umetnike iz vse Evrope.

O njem je nemški književnik Friedrich Schiller napisal besedilo ˝Oda radosti˝. Dresden je žal znatno škodo utrpel v ˝Sedemletni vojni˝, ki je pravzaprav bila oboroženi spopad evropskih držav zaradi kolonij med letoma 1756 in 1763. Na eni strani so se povezale kot zaveznice Kraljestvo Velike Britanije, Nizozemska in Prusija, na drugi pa Kraljevina Francija, Ruski imperij in Sveto rimsko cesarstvo. V času Napoleonovih vojn je Dresden postal francoska vojaška baza in v bližini mesta se je odvijala tudi ena od takratnih velikih bitk. Leta 1806 Dresden postane prestolnica neodvisne Kraljevine Saške, ki je od leta 1871 del združene Nemčije. Dresden je bil eden od glavnih centrov Nemške revolucije 1848-1849. Mesto se je hitro industrijsko razvijalo, kar je imelo za posledico tudi hitro rast prebivalstva. V začetku XX. stoletja je v mestu hitrega razvoja svojo priložnost našla tudi kultura in umetnost. Zaradi svoje kulturne ekspanzije mesto začnejo imenovati ˝Firence na Labi˝. Dresden je v svoji zgodovini doživel največjo katastrofo v času druge svetovne vojne, ko je bil najbolj bombardirano mesto v Evropi. Britanske in ameriške zračne sile so med 13. in 15. februarjem 1945 izvedli množično bombardiranje mesta, v katerem je porušeno do tal. Po prvih ocenah se je govorilo celo o 250.000 smrtnih žrtvah. Po vojni je mesto postalo del Nemške demokratične republike (DDR) in eno od njenih najpomembnejših industrijskih središč.

Morda te bo zanimalo: Beograd, mesto na stičišču Evrope in Balkana

Dresden se je začel prenavljati in graditi v real-socialističnem slogu, a so kljub temu vestno rekonstruirali vse pomembne kulturne in zgodovinske zgradbe in spomenike. Tako je velik del mesta dobil podobo predvojnega Dresdna. Ruševine iz časa vojne je bilo moč v mestu zaslediti vse do konca XX. stoletja. Po združitvi Nemčije mesto dobi nove spodbude za razvoj. Leta 2002 Dresden, tako kot mnogo mest po Evropi prizadenejo velike poplave, saj je reka Laba narastla preko 9 metrov od normalne ravni. Poplave so povzročile veliko materialno škodo. Kot sem že omenil je mnogo kulturnih spomenikov po drugi svetovni vojni obnovljenih v prvotno stanje, obnova pa je trajala vse do konca XX. stoletja. Najbolj znana stavba je čudovita opera Semperoper. Najbolj znana protestantska cerkev Frauenkirche je bila obnovljena šele 2005, njena prenova pa se je začela leta 1993. Pomembna je tudi katoliška katedrala Hofkirche. Dobro ohranjen in prenovljen je tudi čudoviti dresdenski grad Zwinger iz XV. stoletja, ki je bil sedež saških vojvod, knezov in kraljev. Svoj čas so v mestu delovali številnimi svetovno priznanimi umetniki, med njimi pa so zagotovo najbolj znameniti Richard Wagner, Ernst Ludwig Kirchner in Richard Strauss. V mestu kulture so za daljše obdobje bili dejavni tudi Carl Gustav Carus, Heinrich von Kleist, Daniel Pöppelmann, Karl Gutzkow, Berthold Auerbach, Felix Draeseke, Hans Erlwein, Otto Dix, Victor Klemperer, Carl Maria von Weber, Wilhelm Rudolph, Caspar David Friedrich, Nicolaus Ludwig von Zinzendorf.

V Dresdnu so rojeni tudi nekateri svetovno znani ljudje in eden med njimi je slikar Gerhard Richter. Študiral je na Akademiji umetnosti in je eden od najpomembnejših nemških slikarjev v povojnem obdobju. Svetovno znan je tudi avtor Erich Kaestner, ki je odraščal in deloval v Dresdenskem okrožju Neustadt. V mestu je odraščal tudi nogometni trener Helmut Schön, ki je leta 1974 vodil reprezentanco na svetovnem prvenstvu. Danes v mestu nastajajo sodobne stavbe slovitega arhitekta Daniela Libeskinda in Normana Fosterja. Znamenita je nova ˝Palača kulture˝ zgrajena v sodobnem slogu. Temeljite prenove je bila deležna tudi glavna stara železniška postaja. Zaradi modernih posegov v samo staro jedro je Dresden leta 2006 žal izgubil status svetovne kulturne dediščine in bil izbrisan iz Unesco spiska. Odločitev se je napovedovala že vsaj dve leti prej oz. od začetka načrtovanja sodobnega štiripasovnega mostu, ki bo oba bregova reke Labe povezal prav v središču spomeniško zaščitene pokrajine. Nadvse zanimiv pa je modri most preko reke Labe, ki je bila zgrajen v poznem XIX. stoletju in se imenuje ˝Plavi čudež˝ (Blaues Wunder). V starem delu mesta je zagotovo največja posebnost čudoviti zlati kip Avgusta II., ki sta ga leta 1736 izdelala François Coudray in Jean-Joseph Vinache. Nasploh je stari zgodovinski del mesta na obeh bregovih reke Labe čudovita izletniška destinacija. Mesto zraven svojih znamenitosti, ki obiskovalcu jemljejo dih, odlično poskrbi tudi za sprostitev, saj je polno muzejev, trgov, parkov in restavracij ter trgovinic s spominki. Po mestu se lahko enostavno sprehodite, priporočam pa nadvse zanimivo vožnjo s kočijo ali kakšno panoramsko plovbo z ladjo. Zaradi svojih mogočnih in prečudovitih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti sodi Dresden zagotovo v eno najlepših zgodovinskih mest na svetu, za katerega priporočam vsaj 4 dni. Vsi predeli mesta so med seboj odlično povezani z avtobusnimi in tramvajskimi linijami, cestne povezave pa so precej široke in preglede. Prometna ureditev je enostavna in z vožnjo ne boste imeli veliko težav. Parkirnih prostorov na prostem in parkirnih hiš v samem starem mestnem jedru je dovolj. Za goste bodo odlično poskrbeli mnogi prestižno urejeni hoteli v samem mestnem jedru, kot tudi hoteli za manj zahtevne v kakšnem predmestju. Skratka, Dresden v vsakem obiskovalcu pusti nek poseben pečat in vanj se boste zagotovo vrnili.

Kontakt:

Official Tourist Information Center
Prager Straße 2b, 01069 Dresden
T: +49 351 501 501
E: info@dresden.travel
W: http://www.dresden.de/index_en.php