Vino in vinska tradicija na Ptujskem

Potovanja skozi čas

Vino in vinska tradicija na Ptujskem

Črtomir Rosić
5. novembra 2022
Vino in vinska tradicija na Ptujskem
Deli na:
Na Ptujskem so vinsko trto gojili že Kelti in Iliri

Ptuj kot najstarejše slovensko mesto slovi že od nekdaj po odlični in raznovrstni kulinariki, predvsem pa po odličnih vinih in vinski tradiciji. Mesto ima za seboj skoraj 800 let tradicije pridelovanja in negovanja vin v svojih kleteh. Ugodna sestava tal in vremenski pogoji so že od nekdaj v Halozah in Slovenskih goricah omogočali rast številnih žlahtnih sort vinske trte. Z obzidja ptujskega gradu se na jug proti Halozam vije prav poseben pogled, kjer lahko po hribovitem gorovju zasledimo obrise Ivanjščice, Maclja, Donačke gore in v ozadju še mogočnega Boča. Na sončnih legah teh hribov so začeli gojiti vinsko trto že Kelti in Iliri, to domnevo pa potrjujejo številne izkopanine, med drugimi tudi keltski vinogradniški nož (vinjak). Prihod Rimljanov v 1. stoletju je vinogradništvo še pospešil o tem pa pričajo številni antični spomeniki po Ptuju. Rimljani so namreč častili boga vina Bakhusa, ki je bil tudi bog cvetja, zabave in veseljačenja. Takrat so vino shranjevali v posebnih trebušastih lončenih posodah amforah, ki so jih v kleteh zakopavali v zemljo. V nemirnih časih preseljevanja narodov in propada zahodnega rimskega cesarstva je za nekaj časa zamrlo tudi vinogradništvo, a plemena Ilirov in Keltov na območju sedanjih Haloz, ki so preživela to viharno obdobje, so ohranila svoje običaje, način dela in življenja. Vinogradništvo je ponovno oživelo s stalno naselitvijo Slovanov, ki so se zlili s staroselci in se od njih naučili obdelovati vinsko trto.

Čeprav se je razcvet vinogradništva nadaljeval v fevdalizmu, bi težko rekli, da je vinorodna trta prinesla haloškemu človeku srečo in blagostanje. Za pridobivanje vina se je v srednjem veku zanimala predvsem cerkev, zato so bili vinogradi večinoma v lasti posvetne in cerkvene gospode. Fevdalni red, načrtno kolonizacijo in smotrno izrabo zemljišč na Ptujskem so torej utrjevali menihi iz dominikanskega in minoritskega samostana, ki so bili tudi najboljši vinogradniki in kletarji. Zraven obširnih posesti predvsem v Halozah, so bili minoriti tudi graditelji prvih večjih kleti in prav z ustanovitvijo minoritskega samostana leta 1239, lahko tudi govorimo o začetkih ptujske vinske kleti. Najstarejša, še danes ohranjena vinska klet na Ptuju se namreč nahaja ravno v kleti minoritskega samostana.

Z vinarstvom se je pričelo ukvarjati tudi ptujsko plemstvo

V stoletjih, ki so sledila, so je cerkvi v vinski trgovini pridružilo še ptujsko plemstvo ter številni meščani. Mesto je s tem pridobilo kar nekaj vinskih kleti, ki si jih je možno ogledati še danes. V zvezi z vinogradništvom je zanimiv dokument o ptujskem gradu oz. o salzburškem fevdu v Ptuju o katerem leta 1433 pišeta ptujska graščaka Hartnid in Friderik. V njem omenjata grad, grajski stolp, grajske gorice ter 12 stražarskih posesti okoli nje. Na osnovi tega lahko sklepamo, da je grajska vinska klet v severnem grajskem traktu vsaj iz omenjenega obdobja, do danes pa se je ohranil tudi vinograd pod južnim obzidjem ptujskega gradu. Vhod v skrivnostno grajsko vinsko klet vodi po strmih stopnicah, v njej pa je na ogled stalna razstava o ptujskem vinogradništvu. V grajski kleti kot velika posebnost kraljuje drugi največji sod v Sloveniji s prostornino kar 40.410 litrov. Vinski sod velikan so sestavili v vinski kleti Kmetijskega kombinata Ptuj leta 1975, iz tamkajšnje vinske kleti pa so ga prinesli leta 2011. Projekt preselitve je bil zahtevna naloga, saj so sod morali razstaviti, ga prepeljati na grajski hrib, spraviti v grajsko vinsko klet in nato na novo sestaviti. Po 17 dnevih napornega dela so preselitev zaključili in tako rešili še en dragocen etnološki eksponat in ptujski vinogradniški ponos.

Če se s časom ponovno vrnemo nazaj, lahko v starih zapisih zasledimo, da so Ptujčani svoja vina iz Haloz in Slovenskih goric izvažali celo v Gradec, Salzburg in tudi naprej na sever. A velik konkurent pri trgovanju z vini je bilo mesto Maribor in znana je t.i. ˝vinska vojna˝ za privilegije med mestoma, ki je trajala od začetka 14. do sredine 17. stoletja. V drugi polovici 19. stoletja je tudi na Ptujskem večino vinogradov uničila trtna uš iz Amerike in primorala deželno vlado k organizirani obrambi proti tej nadlogi. Vinograde so obnovili z novimi trsi, ki so jih cepili na ameriško podlago, kljub temu, pa so mnogi kmetje in vinogradniki pri tem obubožali. V stiski so zemljo prodali ptujskim in graškim meščanom nemške narodnosti, sami pa niso imeli drugega izhoda, kot da se pri novih lastnikih tudi zaposlijo. Dejansko so naprej živeli na nekdaj svojem posestvu, vinograde obdelovali za nove lastnike oz. gospoda in živeli od njihove miloščine. Pojavila se je nova družbena skupina, tako imenovani ˝viničarji˝, katerih socialni položaj je bil zelo slab.

Morda te bo zanimalo:   Ptolemejev zemljevid

Na Ptuju so vedno delovali priznani vinogradniki

Kot rekoč so na Ptuju vedno delovali priznani vinogradniki, ki so imeli v lasti velike površine vinogradov in svoje vinske kleti, nekatere med njimi pa si je možno tudi ogledati. Če govorimo o posameznikih, ki so posebej zaznamovali določeno obdobje vinogradniške tradicije, nikakor ne moremo mimo družine Fürst, ki izvira iz Bavarske. Družina Fürst se je v današnjo Slovenijo naselila v 18. stoletju na Ptuju pa je živela od leta 1752. Leta 1821 je Ernst Fürst ustanovil vinogradniško podjetje, ki so ga sin Conrad I. (1821–1883), vnuk Conrad II. (1850–1922) in pravnuk Conrad III. (1877–1975) razširili v eno največjih vinsko trgovskih hiš v deželi. Leta 1920 je družina posedovala na Ptuju enajst hiš, njihova vinska klet, v kateri danes zori vino znamke Pullus, pa se je razprostirala pod precejšnjim delom starega mestnega jedra. Po izgonu družine leta 1945 je Walter Fürst (roj. leta 1919), sin Conrada III. in brat Conrada IV. (1909–1945), vinsko veletrgovino nadaljeval v Gradcu (do leta 1971).  Po denacionalizacijskem zakonu iz leta 1991 je Walter Fürst zaprosil za vrnitev očetove lastnine in leta 2004 so bili družini Fürst poleg matične hiše na Ptuju, vrnjeni tudi vinogradi na najboljših legah v Jeruzalemu v okolišu Ljutomer – Ormož. Z vrnjenimi 15 ha vinogradov družina Fürst nadaljuje svojo tradicijo vinogradništva na Ptujskem z proizvodnjo izjemnih vin iz značilnih sort trsov tega vinogradniškega območja, kultiviranih na odličnih vinskih legah.

Med uspešnejše vinogradnike tistega časa zagotovo sodi tudi družina Osterberger, ki je leta 1890 na dražbi kupila hišo (današnji Hotel Mitra) in pravico do opravljanja kavarniške obrti. Prvi zapisi o stavbi segajo v leto 1777, hiša pa je imela v kletnih prostorih tudi vinsko klet, ki se danes imenuje po prvih lastnikih, Francu in Constanci Osterberger. V pridelavi vina so bili zelo uspešni in s tem tudi prejemniki mnogih prestižnih priznanj. Za popularizacijo svojih vin so svoja sortna vina pošiljali številnim šolam in društvom, kjer so ob pokušnjah izobraževali mlade vinogradnike in vinarje. Tako je sedaj, v čast velikega vinskega pridelovalca in vinarja, poimenovan reprezentančni prostor Hotela Mitra oz. prenovljena vinska klet in vinoteka Osterberger, ki ponuja žlahtna in vrhunska vina iz treh slovenskih vinorodnih dežel, Podravja, Posavja in Primorske.

Število vinogradov na Ptujskem po 2. svetovni vojni močno upade

Obsežna sklenjena vinogradniška zemljišča so po 2. svetovni vojni z agrarno reformo prešla v posest Kmetijskega kombinata Ptuj, s tem pa so odpravili tudi problem viničarstva. Kmetijski kombinat je na večjih sklenjenih položnejših zemljiščih uredil terasne nasade, ki pa jih je danes veliko manj kot nekoč. To nam kaže tudi dinamika izrabe haloških zemljišč, ki je bila skozi stoletja zelo različna. Svoj največji obseg je dosegla leta 1900, ko so vinogradi v Halozah takrat pokrivali 3.168 ha, od tega v vinorodnih Halozah 2279 ha (16,3 % vsega površja), v gozdnatih pa 889 ha (8 %). Žal se je do začetka devetdesetih let 20. stoletja na območju Haloz površina vinogradov zmanjšala za kar 1026 ha, pojav pa pripisujejo širšemu procesu opuščanja intenzivnih oblik kmetijskega gospodarjenja. Poseben vpliv na haloško krajino in zmanjševanje vinogradov je imelo tudi obdobje množične gradnje počitniških bivališč v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Veliko novih lastnikov vinogradov in sadovnjakov se žal s to pokrajino ni poosebljalo, saj niso prihajali iz samih Haloz, nov dejavnik pri razvoju krajine pa je prinesla tudi denacionalizacija po osamosvojitvi leta 1991.

Morda te bo zanimalo:   Klopotec, njegov nastanek in tradicija na Ptujskem

Kljub vsemu danes ptujski vinogradniki še vedno pridelujejo odlična vina in so prepoznavni tudi v tujini. Med njimi ima, kot sem že omenil, najdaljšo tradicijo Vinska klet Ptuj, njen nastanek pa sega v leto 1239 in ustanovitev minoritskega samostana. Gre za staro klasično klet s stalno temperaturo in vlago, njena klima pa nudi najboljše pogoje za zorenje vina. Zelo bogata pa je njena vinska vinoteka izbranih letnikov, ki se ponaša z najstarejšim letnikom v Sloveniji in širše oz. z ˝Zlato trto˝ iz leta 1917. Vinoteko je z izjemnim vinkim letnikom že pred 2. svetovno vojno založil takrat največji posestnik in trgovec na Ptujskem in Ptujski župan Josef Ornig. Ob začetku 2. svetovne vojne je dal klet zazidati in vinoteka je nepoškodovana pričakala osamosvojitev leta 1945. Steklenic stoletnega vina je v kleti le še nekaj in jih ni mogoče kupiti, v vinskem arhivu pa lahko obiskovalec zasledi tudi druga odlična arhivska vina kot so Laški Rizling, Sauvignon, Traminec, Chardonnay in Renski Rizling izbor. Klet se ponaša tudi z tretje najstarejšim vinom v Sloveniji, zelenim silvancem iz leta 1921 in šiponom iz leta 1927.

Na Ptuju vino častimo na prav poseben način

Poseben čas na Ptujskem je prav gotovo Martinovo ali god sv. Martina iz Toursa, ki sega daleč v čas pred Kristusom, čeprav ima videz cerkvenega. V jesenskih slavjih in pojedinah so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa naslavljali priprošnje za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, sv. Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na današnjem Madžarskem. Martinovo (11. november) se na Ptujskem že tradicionalno slavi kot praznik vina, saj še vedno velja staro ljudsko prepričanje, da ˝sv. Martin iz mošta dela vin˝. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino.

V skladu s starimi šegami in navadami lahko blagoslov opravi nekdo, ki se preobleče v škofa. Na ta dan v centru Ptuja na Mestnem trgu poteka tradicionalna slavnostna otvoritev Martinovanja z županom mesta, aktualno vinsko kraljico, vinskimi vitezi in mestnim viničarjem. Odvija se tudi Martinova tržnica z lokalnimi vinarji in bogato kulinarično ponudbo tradicionalnih jedi, posebni dogodki pa potekajo tudi v mnogih ptujskih barih in restavracijah, v katerih ponujajo posebne Martinove menije. Kot ptujska posebnost na ta dan poteka tudi inavguracija princa karnevala, ki se podeli tistemu, ki deluje v duhu ohranjanja bogate tradicije kurenta, pustnih šeg in navad na Ptujskem. Tudi Kurentovanje je kot Martinovo tradicionalni dogodek na Ptuju, ki je zakoreninjen v poganski mistiki z etnografskimi liki. Za prebivalce mesta in okolice je maskiranje del njihove identitete, del osebne mantre, vez z mističnim in pobeg od zemeljskega sveta. Vse omenjeno, predvsem pa pokušina odličnih vin in jedi s Ptujskega so torej še en razlog več za obisk najstarejšega slovenskega mesta in spoznavanje njegove dediščine.

Viri:

Sorodne objave:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@vagabundo.si.