Prazgodovinsko koliščarsko naselje Ohrid (The Bay of Bones)

Prazgodovinsko koliščarsko naselje Ohrid (The Bay of Bones)
Deli na:

Ohridsko jezero, ki leži na meji med jugozahodnim delom Republike Makedonije in vzhodnim delom Albanije je znano po svoji kristalno čisti vodi, ki omogoča pogled tudi do globine 22 metrov. Njegova površina je 358,2 km², ponaša pa se z edinstvenimi bogatimi endemskimi in redkimi lubadarji in živalskimi vrstami. Posebnost jezera je nastala zaradi geografske izolacije in velike geološke starosti. Obale Ohridskega jezera so bile naseljene že od prazgodovinskega časa, najstarejše arheološke naselbine pa izvirajo iz časa 6.000 let pr.n.št. Samo na makedonskem delu jezera je odkrito več kot 170 arheoloških najdb. Prva podvodna arheološka izkopavanja na Ohridskem jezeru so bila izvedena v letu 1997, na mestu Ploča Mišov Grad, v ˝zalivu kosti˝(Bay of Bones), ki se nahaja na južni obali polotoka Gradište, v bližini vasi Peštani.

Številne lesene kole vgrajene v nadstropni polici v jezeru so odkrili na globini od 3 do 5 metrov, kot tudi mobilna arheološkega gradiva datirana v konec bronaste in začetek železne dobe. Drugi del podvodnih raziskav na tem mestu je bil opravljen leta 1998 in se je izvajal vse do leta 2002, ko so izkopali 3.102 pilotov koliščarskega naselja. V nadaljevanju so bila izkopavanja izvajana s krajšimi prekinitvami vse do leta 2005, ko so odkrite delce 6,000 lesenih kolov v celoti dokumentirali. Na podlagi meritev večine odkritega koliščarskega naselja je bilo ugotovljeno, da se je naselje razprostiralo na površini okoli 8,500 m2. Zgrajeno je bilo na platformi lesenih kolov, postavljenih v jezerska tla. Premer različnih lesenih pilotov se giblje med 13-30 cm. Treba je opozoriti, da so bili najbližji piloti najdeni na severni obali zaliva, na približno 12 metrov v jezero, kar pomeni, da je dostop s kopnega na koliščarsko naselje bil možen le preko mostu.

Morda te bo zanimalo:   Dvorec Strmol, veličasten dvorec ob Sotli

Raziskave so pokazale, da je bilo dno jezera v območju tega naselja gosto prekrito s celimi in še posebej z razdrobljeni keramičnimi posodami, kamnitimi artefakti, pa tudi z drobnimi kostmi živali. Najdene keramične posode in fragmenti predstavljajo grobo izdelavo in so redko okrašeni s kakšno dekoracijo. Prevladujoča je okrogla oblika z ročaji in zožitvijo na vrhu na previsnem robu posode. Najbolj zastopani so vodoravni ročaji, čeprav obstajajo tudi primerki brez njega in lonci s krožnimi odprtinami na zgornjem ozkem delu vratu, ki je verjetno služila za nanizano vrv iz usnja, za enostavnejšo uporabo oz. lažje prenašanje na ramenih. Med keramičnimi ročaji je bilo tudi nekaj takih, ki so značilni za starejšo železno dobo na Mediteranskem področju. Najpogostejši med najdenim arheološkim gradivom so krožni keramični predmeti različnih premerov, z dvema, tremi ali štirimi majhnimi okroglimi odprtinami. Predpostavlja se, da so se ti predmeti uporabljali kot ribiška oprema. Med keramičnimi predmeti so našli tudi elemente različnih oblik, kot tudi takšne, ki se uporabljajo v obredih. Kamnita orodja so večinoma fragmenti ročnih mlinov za žitarice oz. pšenico, kot tudi celotni enakomerno eliptični kamniti predmeti, ki so služili kot orodje za pranje perila.

Med številnimi drobci kosti domačih živali obstajajo tudi fragmenti rogovja srnjadi, domnevno pa so jih uporabljali kot orodje. Na podlagi rezultatov preiskave podvodnega terena in analize najdenega materiala, se lahko potrdi, da je Ohridsko jezero bilo naseljeno že v pozni bronasti in železni dobi, in sicer v obdobju 1500-700 pr.n.št.. Od 8. decembra 2008 je v ˝zalivu kosti˝ na Ohridskem jezeru postavljen privlačen muzejski kompleks imenovan Muzej na vodi, ki vključuje številne zanimive komponente in po domnevah rekonstruirana stanovanja koliščarskega naselja na mestu ˝Ploča Mišov Grad˝. Naselje je tako nameščeno na leseni ploščadi, ki jo podpirajo leseni koli vgrajeni v jezersko dno. V posebni muzejski stavbi je dostopna lepa kamnita razstavna vitrina z rekonstrukcijo podvodne najdbe, mnogo vitrin z keramičnimi najdbami in kostmi živali. Možen je ogled zanimivega filma o najdbi in izkopavanjih. Sam muzejski kompleks je čudovito urejen v zanimivo zasnovani parkovni površini s sprehajalnimi potmi in klopmi. V sklopu muzeja je tudi obzidje starega gradu, ki je lepo ohranjeno, restavrirano in predstavljeno a najvišjem platoju hriba Gradište. Pogled na koliščarsko naselje in Ohridsko jezero je prekrasen in definitivno vreden vsakega obiska.

Kontakt:
 
Republic of Macedonia Ministry of Culture
Cultural Heritage Protection Office
Muzej na vodi u Zalivu kosti (Bay of Bones)
Р501, Makedonija
T: +389 46 262 498
W: http://uzkn.gov.mk/muzej_en.html

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@vagabundo.si.