V vzhodnem delu Slovenije blizu Rogaške Slatine se skoraj na meji s Hrvaško dviga Donačka gora (tudi Rogaška gora). Ta je s svojimi 884 m.n.m. eden zadnjih vrhov Karavank, ki se zaključijo z Ivanjščico in Ravno goro na Hrvaškem. Donačka gora se iz gričevij ob vznožju strmo dvigne v kratek in oster greben s katerega se vije lep razgled in je zato priljubljena izletniška točka, predvsem za bližnjo Rogaško Slatino in Rogatec. Njen vrh se gospodovalno dviguje iz mehke hribovite pokrajine severnega Obsotelja, poseljene z malimi kmetijami in vinogradi. Na njenem vzhodnem delu ji družbo dela bližnje hribovje Macelj, ki mu domačini pravijo tudi okamneli zmaj. Nanj je namreč vezana stara legenda o ogromnem zmaju, ki je prilezel iz močvirja, ko je Panonsko morje začelo upadati in izginjati. S svojim orjaškim trupom je popolnoma uničila široko dolino med hribi današnjih Haloz in Hrvaškega Zagorja. Vse živo je poskušalo pobegniti pred njim, vendar vsem to ni uspelo. Tisti čas je pod današnjo Donačko ali Rogaško goro živel silak z imenom Ajd, ki se pošasti ni ustrašil. Pripravil je orjaško kopje in ga z vso silo zagnal v njegovo srce. Pošast je smrtno zadeta vztrepetala in za vedno obležala, njegov okamneli trup, ki mu pravimo Macelj, pa je skozi dolgo dobo prekril gozd. Pod Donačko goro, prav tam od koder je Ajd zagnal kopje, so zgradili cerkev svetega Jurija, ki stoji še danes.
Na gozdnatih južnih pobočjih hribovja Macelj pod vrhom Veliki Belinovec (717 m), na meji med Slovenijo in Hrvaško izvira čudovita reka Sotla (hrv. Sútla). Izvor imena reke ni znan, nekateri viri pa pravijo, da je v antiki bila to verjetno reka z imenom Santula ali Sontula, vendar tudi to ni povsem zanesljivo. Iz tega se je verjetno razvilo slovansko ime reke Sotъla, nato pa slovensko ime Sotla in hrvaško Sutla. V starejših pisnih virih se reka omenja z različnimi imeni, mdr. Zotle (1016), Zotel (1130), Satel (1303), Zatel (1309), Zotla (1322, 1475), Zatl (1495). Sotla je bila stoletja mejna reka med avstrijskim in ogrskim delom habsburškega imperija, vendar za domačine nikoli ni bila pregrada, ki bi ločevala slovenski živelj na desnem bregu od Zagorcev na levem, hrvaškem bregu reke. Sotla zvira v treh izvirih, od katetrih se levi nahaja na slovensko-hrvaški meji (vas Log pri Rogatcu), desna dva pa na Hrvaškem, izvir na slovenski strani pa je na 640 m.n.m in je urejen v obliki malega vodnjaka. Dostop do izvira je mogoč z več strani, naša pot pa nas bo vodila od parkirišča pri kmetiji v vasi Čermožiše ob cesti Žetale-Rogatec, kjer je meja med omenjenima občinama.
Če se peljemo od Žetal je omenjeno parkirišče na levi strani, tik pred veliko tablo Občine Rogatec, na desno preko ceste pa od parkirišča vodi v klanec odcep na Donačko goro. Peš se s parkirišča po glavni cesti spustimo proti Žetalam in se držimo njene desne strani in že po nekaj korakih spusta po cesti, nas oznake za izvir Sotle usmerijo desno na makadamsko cesto. Makadamski cesti sledimo le kakšnih 50 metrov nakar nas table usmerijo na gozdno cesto, ki z makadamske ceste zavije v desno in se začne zmerno vzpenjati skozi gozd. Vzpon nadaljujemo po dobro označenem kolovozu, ki nas višje pripelje do gozdne ceste, kateri sledimo v levo, le ta pa nas hitro pripelje do lovske ˝Koserjeve koče˝. Ob vikendih lahko pri koči pogosto naletimo na prijazne lovce, ki z vami z veseljem spregovorijo kakšno besedico. Do omenjene koče potrebujemo kakšnih 45 minut zmerne hoje, na poti, ki pa je prepletena tudi z nekaj izviri, pa lahko srečamo tudi nekaj redkih navadnih močeradov.
Pot nadaljujemo mimo lovske koče po makadamski cesti, ki jo kakšnih 50 metrov za kočo zapustimo, saj nas markacije usmerijo levo na peš pot, ki se začne strmeje vzpenjati skozi strnjen gozd. Od lovske ˝Koserjeve koče˝ pa do izvira je okrog ura zmerne hoje, pot pa nas kmalu pripelje na širok greben Maclja, kjer se teren zravna, nato pa se nadaljuje z nekaj krajšimi vzponi in spusti. Za nekaj časa ob markacijah zapustimo greben in pot nadaljujemo rahlo desno po kolovozu, ki se začne spuščati, družbo pa nam ves čas delajo tudi raznovrstne gobe. Po nekaj minutah spusta pridemo do naslednjega razpotja, kjer nadaljujemo ostro levo. Po drugi označeni poti rahlo desno lahko pridemo do vasi Trlično in Lipovec. Naprej se zložno vzpenjamo po gozdnem kolovozu, nato pa nas oznake za izvir Sotle usmerijo desno na stezico, po kateri se v minuti nadaljnje hoje spustimo do izvira, ki je urejen v obliki malega vodnjaka.
Ob vodnjaku je tudi informativna tabla, ki jo je postavil Zavod za gozdove Slovenije. Reka Sotla od izvira teče najprej proti jugu do naselja Dobovec, nato zavije proti zahodu do Rogaške Slatine kjer se v njo z desne strani izliva potok Ločnica, od tam naprej pa teče ves čas proti jugu po državni meji. Malo pred izlivom zavije v umetno strugo na hrvaški strani in se nasproti vasi Jesenice izlije v Savo. Dolga je okrog 90 km, njeno porečje pa obsega 581 km2, od tega 451 m2 v Sloveniji. Predel doline reke Sotle od samega izvira pa vse do hrvaškega naselja Hromec v okviru Maceljskega pod hribovja ima lastnosti ozke doline ˝V˝ izreza povprečnega profila, ki nakazuje na kontinuirano geološko aktivnost in dvigovanje terena v preteklosti. Pretežno radialni razpored pritokov in njihovih erozijskih dolin ter dokaj strmih vrhov ob njih nakazuje na dinamičnost terena, ki se ponekod dviguje od 12-32°. Reka Sotla je v preteklosti pogosto poplavljala, tako da so domačini že ob koncu 19. stoletja od države zahtevali, da vsaj na najbolj kritičnih mestih izravna in uredi reko, tako da kmetom ne bo več delala tako velike škode, predvsem na travnikih. V 20. stoletju so na krajših odsekih sicer izvedli nekaj regulacijskih del, predvsem v zvezi z izgradnjo železniške proge Stranje–Imeno–Kumrovec–Savski Marof.
Reka in naplavna ravnica ob njej sta na dveh odsekih vključeni v območji ˝Natura 2000˝ in sicer nekoliko gorvodno od naselja Imeno (Občina Podčetrtek) do izstopa iz soteske Zelenjak (ta del sodi v Kozjanski regijski park) ter ob spodnjem toku med Gregovcami in Velikim Obrežem Jovsi. Na hrvaški strani je v ˝Naturo 2000˝ vključen krajši odsek Sotle z bližnjo okolico pod vasjo Razvor severno od Kumrovca. V Sotli kot izrazito nižinski reki živijo predvsem ribe iz družine krapovcev, mdr. Krap, klen in mrena iz drugih družin pa tudi ščuka in evropski som. Izvir reke Sotle na gozdnatih južnih pobočjih hribovja Macelj lahko izberete za prijeten nedeljski družinski pohodniški izlet. Začeten vzpon bo morda za nekatere zaradi bolj strmega terena zahteven, priporočam pa dolge hlače, ker je podrast na poti do izvira ponekod precej gosta in visoka. Kljub temu, da je izvir skromen je zaradi dinamične poti, njenih zanimivih predelov in bogatih gozdov ter svežega zraka vreden ogleda. Mi smo si ga ogledali čeprav nas je več kot pol poti spremljala megla. Pot je bila še bolj skrivnostna in zanimiva.
Viri:
