V osrčju Bolgarije, kjer se gričevje Srednje Gore nežno spušča proti dolini reke Tekirski in kjer sončni žarki nežno božajo sivkina polje, se skriva Chirpan (bolgarsko Чирпан). Manjše mesto z nekaj manj kot 15.000 prebivalci je kljub temu pomembno administrativno središče, ki se nahaja kakšnih 200 kilometrov jugovzhodno od bolgarske prestolnice Sofije in okrog 50 kilometrov vzhodno od drugega največjega bolgarskega mesta Plovdiv. Znan po sivki, znamenitemu bolgarskemu pesniku Peyo Yavorovu (1878 – 1914) in toplem gostoljubju, je Chirpan popolna destinacija za tiste, ki iščejo pristno bolgarsko izkušnjo brez turističnih gneč. Ležeren sprehod po mestu obiskovalca premami s svojo zanimivo zgodovino in kulturno dediščino ter pristnim bolgarskim vzdušjem. Kljub temu, da je mesto zaradi ugodne lege z zmerno celinskim podnebjem in blagim sredozemskim vplivom ter bogate zemlje znano kot kmetijsko mesto s stoletno tradicijo vinogradništva in poljedelstva, slovi tudi kot zibelka bolgarske kulture in umetnosti. V mestu so svoj čas namreč delovali številni ugledni bolgarski pisatelji, pesniki, revolucionarji in umetniki.
Mesto Chirpan ima bogato zgodovino, ki sega nazaj v antiko, ko so tukaj živeli Traki, starodavni prebivalci Balkana. Prva pomembna zgodovinska prelomnica se je zgodila v rimskih časih, ko je območje postalo del province Thracia in velja za naslednika rimskega naselja Sherampol. To je bilo ustanovljeno v bližini rimskega mesta Pizus (7 km severno od današnjega Chirpana). Ležal je na rimski cesti Via Militaris, ki je povezovala Konstantinopel z Donavo. Viri navajajo, da je bilo naselje Sherampol ustanovljeno s strani beguncev, ki so na tem območju iskali zavetje. Danes o tej slavni preteklosti pričajo številni artefakti v lokalnem Zgodovinskem muzeju, kjer lahko obiskovalci občudujejo rimsko keramiko, kovance in orodja. Po propadu Rimskega cesarstva so območje naseljevali Slovani in nato Bolgari. Chirpan ima v svoji sedanji obliki korenine v 15. stoletju, ko je mesto pod osmansko vlado dobilo ime Çırpan in postalo pomembno kmetijsko in obrtno središče. Mesto se je razvilo okoli Tekirskega studenca, ki je postal ključno geografsko središče regije že v rimskem času. Gre za zgodovinski izvir, znan po svoji hladni in kristalno čisti vodi, ki velja za eno najpomembnejših naravnih znamenitosti kraja in je bil skozi vso zgodovino pomemben za lokalno prebivalstvo. Legenda pravi, da je voda iz studenca zdravilna, zato jo domačini še vedno pijejo za “srečo in dolgo življenje”.
V času bolgarskega narodnega preporoda (18. – 19. stoletje) je Chirpan postal razvito agrarno in obrtno središče s strukturo urbanega tipa. Po osvoboditvi Bolgarije leta 1876 so prebivalci Chirpana med prvimi podpirali združitev avtonomne province osmanskega cesarstva Vzhodne Rumelije z Bolgarskim kneževino. Po osvobodtitvi Bolgarije in kasneje po razglasitvi njene neodvisnosti (v prehodu med 19. v 20. stoletjem), so tradicionalne obrti začele sicer upadati zaradi izgube trga v Osmanskem cesarstvu, vendar sta po drugi strani velik razcvet doživela vinogradništvo in vinarstvo. Chirpan še danes velja za eno od regij, ki pomebno prispeva k raznolikosti in bogastvu bolgarskih vin, ki so cenjena tako doma kot v tujini.
Leta 1928, natančneje 14. aprila 1928, na veliko soboto malo pred poldnevom, je mesto močno prizadel potres z magnitudo 6,9 po Richterjevi lestvici. Potres s središčem le kakšnih 7 km severozahodno od Chirpana je dejansko pretresel celotno regijo vključno z mestom Plovdiv. Štiri dni pozneje, 18. aprila zvečer, je še en močan potres s središčem blizu Plovdiva dokončal uničenja, ki jih je zadal prvi potres. Prvi potres je bil tako močan, da so ga celo zabeležile seizmične postaje v Severni Ameriki. Materialna škoda je bila ogromna, pri obeh potresih pa je bilo v mestu in njegovi okolici popolnoma uničenih 26.000 zgradb, 21.000 jih je bilo delno porušenih. Umrlo je 128 ljudi, približno 500 pa je bilo ranjenih. Uničene so bile skoraj vse zgradbe v mestu, na tisoče družin pa je ostalo brez strehe nad glavo. Prav tako je bila uničena že tako slaba infrastruktura (železnice, ceste), potres pa je imel velik vpliv tudi na naravne vire. Kar nekaj vodnjakov in izvirov je usahnilo ali pa se je njihov pretok močno zmanjšal. Za nekaj časa je celo presahnil in izginil mineralni izvir Merichleri pri Chirpanu, ki je danes znan kot naravni zdravilni biser Bolgarije. Gre za enega najbolj znanih toplih vrelcev v regiji Chirpan, ki je cenjen zaradi svoje zdravilne vode z visoko vsebnostjo mineralov. Nahaja se približno 17 km vzhodno od Chirpana, ob cesti proti mestu Dimitrovgrad (bolgarsko Димитровград), in je priljubljena destinacija tako za lokalne prebivalce kot za obiskovalce, ki iščejo naravno zdravljenje ali sprostitev. Izvir so uporabljali že Rimljani, kar dokazujejo arheološke najdbe v bližini, v osmanskem cesarstvu pa so zgradili prve kopališke objekte. Danes je Chirpan mirno in prijazno mesto, ki ponuja pristno bolgarsko izkušnjo brez množičnega turizma. Ulice so obdane s tradicionalnimi hišami, trgovinami in prijetnimi kavarnami. Sprehod po mestu je zanimiv, saj se v Chirpanu čas premika počasneje. Na ozkih ulicah je malo prometa, le občasno se zasliši brnenje vozila, ki se lenobno premika mimo hiš s pročelji, obledelimi od sonca. Vse okoli je spokojno, a nikakor ne pusto. Pred mestno pekarno se zbirajo domačini, ki klepetajo o vsakdanjih rečeh, medtem ko sveže pečen kruh oddaja omamen vonj po pšenici in ognju. Turistov tu ni veliko. Le redki popotniki zaidejo v ta kraj, ki se ne baha z bliščem velikih mest, a nosi v sebi nekaj neprecenljivega – občutek preteklosti, ki ni izginila. Stare trgovine še vedno prodajajo lokalne izdelke, na tržnici pa so stojnice dobro založene s svežo zelenjavo in sadjem, pridelanim na rodovitnih tleh okoliških polj. Gostilne in restavracije v starem slogu vabijo s preprosto, a okusno hrano, ki sledi tradicionalnim receptom.
Posebno mesto v lokalni kulinariki zavzema priljubljena tradicionalna jed Kjufteta po Chirpanski (Кюфтета по чирпански), okusne mesne kroglice v bogati paradižnikovi omaki. Ta klasična bolgarska jed, ki jo po navedbah domačinov najbolje pripravijo v restavraciji Mehana Haramiite (Механа Харамиите), uporablja različne vrste zelenjave, ki odražajo kmetijsko bogastvo regije. Kroglice so narejene iz mletega govejega mesa, čebule, jajc, kumina, soli, popra in moke, medtem ko omaka vsebuje zelenjavo, kot so čebula, paradižnik, zelena, paprika, peteršilj, papriko in česen. Regija okoli mesta je znana po pridelavi številnih vrst zelenjave, zato ni presenetljivo, da vsebuje veliko sveže zelenjave. Pravi gurmani pravijo, da ima skoraj vsaka hiša v Chirpanu svojo različico te jedi, kar jo naredi edinstveno in značilno za to območje in ji dejansko daje edinstveno lokalno noto. Cene za obiskovalca zelo dostopne saj lahko tradicionalno jed “Kjufteta po Chirpanski” v restavracijah pričakujete po ceni med 12 – 20 BGN (bolgarski lev) (približno 6 – 10 €), odvisno od velikosti porcije (250 – 400 g) in vključno z dodatki (domači kruh). Jed se servira v glineni posodi (гювеч) s svežim pšeničnim kruhom, priporočajo pa jo v kombinacija z lokalnim rdečim vinom Mavrud ali Rubin (4 7 BGN / kozarec). Jed je precej sitostna in idealna za delitev, če želite poskusiti tudi druge specialitete. Poleti jed pogosto spremlja šopska solata (5 – 8 BGN). Po pričevanjih domačinov je odlična tudi restavracija Konska Melnica (Конска Мелница), ki je znana po še eni lokalni kulinarični posebnosti, tradicionalni pečeni jagnjetini, ki jo pripravljajo po stoletnem družinskem receptu. Cena tradicionalne pečene jagnjetine se običajno giblje med 25 – 40 BGN (približno 12 – 20 €), odvisno od velikosti porcije (300 – 500 g) in vključno z dodatki (domači kruh, bolgarski siri, pečena zelenjava) Za popolno izkušnjo ne smete spregledati tudi sivkovega čaja, ki ponuja osvežujoč aromatični okus.
Chirpan je nasploh znan po sivki in je ena najpomembnejših regij za pridelavo sivke v Bolgariji in tudi v svetu. Zaradi ugodnega podnebja in rodovitnih tal lokalni kmetje gojijo visoko kakovostno sivko, ki se uporablja za proizvodnjo eteričnih olj. Proces pridelave sivke se začne s skrbnim načrtovanjem in setvijo rastline, ki najbolje uspeva na sončnih legah z dobro drenažo. Obiranje sivke običajno poteka v juniju in juliju, ko so cvetovi najbogatejši z eteričnimi olji. Po ročni ali strojni žetvi se cvetovi destilirajo s pomočjo parne destilacije, pri čemer se sproščajo dragocene aromatične spojine. Bolgarsko sivkino olje iz Chirpana slovi po svoji čistosti in visoki koncentraciji aktivnih sestavin, kar ga postavlja v sam vrh svetovne proizvodnje eteričnih olj. To je ključna sestavina vrhunskih parfumov, kozmetike in aromaterapije, ki ga uporabljajo v prestižnih parfumskih hišah, kot so Chanel, Dior in Guerla ter drugod po svetu. Vsako leto, običajno konec junija ali v začetku julija, ko je sivka v polnem razcvetu, se v Chirpanu odvija Festival sivke. Ta praznik praznuje bogato dediščino pridelave sivke v regiji in vključuje različne kulturne prireditve, delavnice ter tržnice, kjer lahko obiskovalci kupijo izdelke iz sivke, kot so eterična olja, mila in drugi lokalni proizvodi. Obisk festivala je nekaj posebnega in odlična priložnost za raziskovanje čudovitih polj sivke, ki se nahajajo le nekaj kilometrov od mestnega središča. Sprehod skozi ta dišeča polja ponuja nepozabno izkušnjo in številne priložnosti za fotografiranje. Poleg tega lahko obiskovalci spoznajo proces pridelave in predelave sivke ter se seznanijo z dolgoletno tradicijo, ki jo mesto skrbno neguje. Mesto je v tem času posebej lepo okrašeno z raznimi umetniškimi aplikacijami in okrasjem, ki vsebujejo sivko in je prava paša za oči.
Zraven festivala sivke Chirpan skozi leto praznuje tudi več drugih pomembnih kulturnih dogodkov in festivalov. Med njimi je tudi “Nacionalno tekmovanje za izvajalce narodne glasbe – Atanaska Todorova”, v spomin na priljubljeno bolgarsko pevko, rojeno v Chirpanu, ki ga mesto sicer gosti vsako liho leto. Ne moremo mimo omembe “Januarske dni Yavorova”, festivala posvečenega literaturi in umetnosti že omenjenega in znamenitega bolgarskega pesnika Peya Yavorova. Njegova rojstna hiša je ena najbolj pomembnih znamenitosti v Chirpanu, ki je danes dejansko hiša-muzej pesnika, nahaja pa se v središču mesta in je odprta skozi vse leto. V muzeju so ohranjeni dokumenti, fotografije in predmeti, ki odražajo pesnikovo življenje in delo. Druga pomembna znamenitost je Zgodovinski muzej, ki hrani bogato zbirko predmetov, povezanih z zgodovino regije od antičnih časov do danes. Muzej se nahaja v dvonadstropni stavbi v središču mesta in pokriva področja arheologije, etnografije in kulturne dediščine. Med najpomembnejšimi eksponati so arheološke najdbe iz rimskega obdobja, povezane z antičnim naseljem Sherampol, kot tudi predmeti iz srednjeveške zgodovine regije. Muzej hrani tudi dokumente, fotografije in osebne predmete, ki prikazujejo življenje prebivalcev Chirpana skozi stoletja. Pomemben del zbirke predstavlja tudi etnografska razstava, kjer so prikazana tradicionalna bolgarska oblačila, orodja in gospodinjski predmeti, ki prikazujejo vsakdanje življenje v Chirpanu in okoliških vaseh v 18. in 19. stoletju. Obiskovalci lahko spoznajo tudi zgodbo o borbi lokalnih prebivalcev za osvoboditev izpod osmanske oblasti ter njihovo vlogo v narodnem prebujenju. Muzej pogosto organizira razstave, predavanja in izobraževalne dogodke, ki poglabljajo razumevanje bogate zgodovine Chirpana in njegovega prispevka k bolgarski kulturi.
Znana je tudi hiša Georgia Danchova (1846–1908), pomembnega bolgarskega revolucionarja, politika in narodnega buditelja, ki je igral ključno vlogo v zgodovini Chirpana in Bolgarije med 19. stoletjem. Danchov je v Chirpanu ustanovil prvo bolgarsko šolo, ki je nadomestila turško-osmanske verske šole. Danes je v njegovi hiši sicer obratuje restavracija, kjer ponujajo tradicionalna bolgarska jedi, je pa stavba izjemen primer bolgarske renesančne arhitekture. Drugi arhitekturni biser predstavljata rojstna hiša Atanasa Tiankova (1870–1945), uglednega bolgarskega zdravnika, politika in narodnega buditelja, ki je pustil globok pečat v razvoju Chirpana v začetku 20. stoletja. V njegovi hiši je danes umetniška galerija mesta, ki prikazuje zbirke umetnin navdihnjene s trakijsko zgodovino regije, nekatera dela znamenitega bolgarskega slikarja Nikole Mancheva (1883–1960) in sodobnih umetnikov iz regije. Tudi v hiši omenjenega Nikole Mancheva, ki je zelo blizu hiše-muzeja Peyo Yavorova, je urejena Mestna galerija, ki hrani obsežno zbirko del Nikole Mancheva. Ta je znan po svojih portretih, pokrajinah in upodobitvah vsakdanjega življenja v Bolgariji. Poleg njegovih del galerija gosti tudi razstave drugih bolgarskih umetnikov ter različne kulturne dogodke, s čimer prispeva k bogatemu umetniškemu življenju mesta.
Chirpan, zraven že omenjene bogate zgodovinske in kulturne dediščine, ponuja tudi številne naravne znamenitosti. Le 17 km vzhodno od mesta leži zdravilišče Merichleri, znano po svojih mineralni vodi, ki je učinkovita pri zdravljenju prebavnih bolezni. Blizu, le kakšnih 6 km severovzhodno od mesta, se nahaja znamenito arheološko najdišče Karasura, medtem ko v vasi Granit raste najstarejše drevo v Bolgariji – 1600 let star Granitski hrast. Eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov v bližini je “Kamennata Satba” (Kamnita poroka), nenavadna geološka formacija, ki se nahaja le kakšnih 25 km severovzhodno od Chirpana. Ljubitelji aktivnosti na prostem lahko obiščejo tudi lovski park Yagach, ki se nahaja le kakšnih 5 km zahodno od mesta in ponuja možnosti za lov, šport in sprostitev v naravi. V bližnji vasi Spasovo se nahaja Etnografski muzej, ki ponuja vpogled v tradicionalno bolgarsko življenje in kulturo.
Za zaključek lahko omenim, da je Chirpan mesto, kjer se na nek poseben način prepletajo zgodovina, kultura, tradicionalna kulinarika in naravne lepote, ki obiskovalcu ponujajo nekaj edinstvenega in nepozabnega. Ti bodo v Chirpanu zagotovo našli edinstveno in nagrajujočo destinacijo, bodisi pri raziskovanju nadvse zanimive krajine in narave, njegovih znamenitosti, uživanju v festivalih ali okusu lokalnih kulinaričnih specialitet in druge gostinske ponudbe. Te so za obiskovalca zelo dostopne, njihove cene pa nekoliko poskočijo v času tradicionalnih prireditev in festivalov. Kot že omenjeno, v mestu ni pretirane gneče in prometa, prav tako v centru mesta ni plačljivih parkirišč, tako da se lahko do mesta brez skrbi napotite tudi z avtom. Vožnja iz Sofije je npr. kot potovanje skozi čas, kjer se sodobnost umika počasnemu ritmu podeželskega življenja. Ko se približamo mestu Chirpin, nas pozdravi gričevnata pokrajina, nepregledna polja, ki obdajajo mesto, pa se v juniju in juliju spremenijo v čudovito vijolično morje, ki vabi obiskovalce na Festival sivke. Mesto v omenjenem času res diši po sivki in sprehod po njem je prav posebna izkušnja. Chirpan je zagotovo pravi skriti dragulj Bolgarije, ki čaka, da ga odkrijete in zagotovo ga ne pozabite.
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri