Plovdiv (bolgarsko Пловдив), eno najstarejših mest v Evropi, ni le geografska točka na zemljevidu v osrednji južni Bolgariji, severno od gorovja Rodopi, temveč živa kronika civilizacij, ki so skozi tisočletja tkale njegovo edinstveno identiteto. Je drugo največje mesto v Bolgariji in eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest na svetu, z zgodovino, ki sega več kot 6.000 let nazaj, v neolitsko obdobje. V strokovnih virih je zaslediti, da so se prvi naseljenci v tistem času ustalili na treh bližnjih zgodovinskih gričih (Nebet Tepe, Džambaz Tepe in Taksim Tepe), ki danes tvorijo srce starega dela mesta. Skozi stoletja je bil Plovdiv priča vzponu in padcu Tračanov, Rimljanov, Bizantincev in Otomanov ter v sodobni zgodovini padcu komunizma, vsaka civilizacija pa je pustila neizbrisen pečat na njegovi arhitekturi, kulturi in duhu. Vsaka plast mesta pripoveduje torej svojo zgodbo, prepleteno s kulturo, umetnostjo in edinstveno atmosfero, ki obiskovalca ne pusti ravnodušnega. Za lažjo predstavo o bogati zgodovini mesta lahko povem, da se v Plovdivu nahaja več kot 200 arheoloških najdišč, od katerih je kar 30 nacionalnega pomena. V mestu sta kar dve rimski gledališči, ostanki srednjeveškega obzidja in stolpov, turška kopališča in mošeje. Dobro je ohranjena mestna četrt iz obdobja prebujanja narodne zavesti s čudovitimi hišami, cerkvami in ozkimi tlakovanimi ulicami, v mestu pa so tudi številni muzeji, galerije in druge kulturne ustanove.
Plovdiv je kot večja naselbina svoj vpliv začel utrjevati pod okriljem Tračanov, starodavnega indoevropskega ljudstva, ki je tu živelo več stoletij. Bojevniško ljudstvo s plemensko organizacijo, posebnim verovanjem v bogove narave in prefinjenim občutkom za umetnost in zlatarstvo je naseljevalo jugovzhodno Evropo, predvsem ozemlje današnje Bolgarije, severne Grčije, Turčije (evropski del) in Romunije. Prvi zapisi o njih segajo v 2. tisočletje pr. n. št., njihova kultura pa se je razvijala do rimske osvojitve v 1. stoletju n. št. Plovdiv, ki so ga v času tračanov imenovali Eumolpias, je bil eno izmed najstarejših tračanskih naselij, ostanki omenjene kulture pa so še vedno vidni na bližnjem hribu Nebet Tepe, kjer so arheologi našli kamnite utrdbe in artefakte iz tračanskega obdobja. Čeprav so se Tračani sčasoma asimilirali v rimsko, grško in slovansko kulturo, njihov vpliv ostaja močan v bolgarski identiteti, umetnosti in celo folklori. Kasneje so mesto osvojili Makedonci pod vodstvom Filipa II. Makedonskega, očeta Aleksandra Velikega, in ga preimenovali v Filipopolis. Z zasedbo Rimljanov v 1. stoletju n. št., ko so ga poimenovali Trimontium, je mesto doživelo neverjeten razcvet. Zgrajeni so bili amfiteater, stadion, vodovod in veličastne ceste, ki so ga povezovale z Rimskim imperijem. V srednjem veku je Plovdiv večkrat prehajal iz rok v roke – bil je pod bizantinskim vplivom, kasneje del Bolgarskega cesarstva, v 14. stoletju pa so ga osvojili Osmani. Ti so mestu vtisnili svoj pečat, zgradili mošeje, kopališča in bazarje, ki so še danes del njegove kulturne dediščine.
Po osvoboditvi izpod osmanske oblasti leta 1878 je Plovdiv postal del nove neodvisne Bolgarije in do danes ohranil svojo vlogo pomembnega kulturnega, gospodarskega in umetniškega središča države. V vrvežu političnih dogajanj v Evropi je bil tudi Plovdiv soočen z novimi preizkušnjami 20. stoletja, predvsem v času 2. svetovne vojne, ko je bila Bolgarija zavezniška država nacistične Nemčije. Septembra 1944 so Plovdiv zavzele sovjetske sile, kar je pomenilo začetek novega obdobja t.i. komunistične vladavine pod okriljem takratne Sovjetske zveze. V tem času je Plovdiv postal eno od središč bolgarske industrije in takratna oblast je spodbujala hitro industrializacijo. V ta namen so bili zgrajeni novi industrijski obrati, stanovanjski bloki in infrastruktura, novo mesto pa je začelo dobivati značilno komunistično podobo – široke avenije, masivne betonske stavbe in monumentalne spomenike. V tem obdobju so žal številne zgodovinske stavbe propadale, saj takratna oblast ni posvečala posebne pozornosti za ohranjanje kulturne dediščine. Kljub temu je v 70. in 80. letih prišlo do preporoda in prizadevanj za obnovo starega mestnega jedra, kar je pripomoglo k ohranitvi njegove unikatne arhitekture. Leta 1989, s padcem “Berlinskega zidu”, ki je simbolno pomenil konec hladne vojne in propad komunističnih režimov v Vzhodni Evropi ter začetek združevanja Evrope, je Bolgarija končno stopila na pot demokratičnih sprememb. Ob nastali situaciji je Plovdiv doživljal precej težaven prehod, saj se je moral prilagodoti novim gospodarskim razmeram, a mu je postopoma uspelo najti svojo novo identiteto. Mesto se je usmerilo v razvoj turizma, trgovine in storitvenih dejavnosti ter tako postal kulturna in umetniška prestolnica sodobne Bolgarije. Leta 2019 je bil izbran za evropsko prestolnico kulture, kar je dodatno spodbudilo razvoj in prenovo mesta. Danes je Plovdiv pravi raj za ljubitelje zgodovine, arhitekture in živahnega mestnega utripa.
Ko sem prvič stopil na tlakovane ulice Plovdiva, sem začutil tisto nevidno vez med starodavno preteklostjo in sodobnim utripom življenja. Obisk Plovdiva me je enostavno pustil brez besed. To ni bilo le še eno potovanje, ampak potovanje skozi čas, kjer se starodavne ruševine in stare stavbe prepletajo s sodobnim življenjskim stilom. Mesto, ki diha s svojo bogato zgodovino, a hkrati utripa z energijo sodobnega evropskega mesta. Moje prvo srečanje s Plovdivom se je pravzaprav začelo z obiskom hriba Džambas Tepe, enega od treh zgodovinskih hribov na katerih se razprostira staro mesto, in pogledom na veličastni rimski amfiteater. Gre za veličastnen zgodovinski predel starega mesta, kjer je precej znamenitosti, med katerimi moram omeniti staro cerkev sv. Dmitrija Solunskega (Stara cerkev Sv. Dmitrija) in katedralo Marijinega vnebovzetja, ki imata pomembno vlogo v zgodovini, veri in kulturi Plovdiva ter Bolgarije in sta globoko zasidrani v zavesti prebivalcev. Cerkev sv. Dmitrija Solunskega je ena izmed najstarejših cerkva v Plovdivu in je pomemben verski spomenik iz srednjeveškega obdobja, ki ima svoje korenine v 9. stoletju. Še posebej pomembna je zaradi svoje povezave s svetnikom Dmitrijem Solunskim, ki je eden izmed najbolj češčenih osebnosti v pravoslavni veri. Katedrala Marijinega vnebovzetja je ena izmed najpomembnejših pravoslavnih cerkva v Plovdivu in je posvečena Devici Mariji, zgrajena pa je bila v 19. stoletju in odraža neobizantinsko arhitekturo. Kot že rečeno sta obe cerkvi več kot le verska objekta, saj sta tudi nosilki zgodovine, kulture in identitete Plovdiva in Bolgarije. Za prebivalce Plovdiva sta simbol verske tradicije, pa tudi kulturne dediščine, saj sta imela skozi zgodovino pomembno vlogo pri oblikovanju lokalnega duha. Prej omenjeni znameniti rimski amfiteater je eden najbolj osupljivih ostankov rimske preteklosti, ki še danes služi kot prizorišče koncertov in gledaliških predstav. Stoji mogočno, kot tihi opazovalec tisočletij in pripoveduje zgodbe o gladiatorjih, gledaliških predstavah in davnih časih. Pogled na starodavno arhitekturo amfiteatra, kjer so pred skoraj dvema tisočletjema sedeli rimski meščani, je bil nekaj posebnega.
Predstavljal sem si, kako so se ljudje nekoč zbirali na tem mestu, da bi uživali v predstavah, in se spraševal, katere zgodbe bi lahko pripovedovale te kamnite stene. Plovdivski antični amfiteater, zgrajen v 1. stoletju n. št. v času cesarja Domicijana, velja za enega najbolje ohranjenih rimskih gledališč na svetu. Gledališče je že v rimskih časih lahko sprejelo približno 5.000 – 7.000 gledalcev in ima polkrožno obliko z belimi marmornatimi sedeži, razporejenimi v 28 vrst. Na kamnitih sedežih so vklesana imena mestnih dostojanstvenikov, ki so imeli rezervirana mesta. Po potresu v 5. stoletju je bil teater delno uničen in je dolga stoletja ostal zasipan pod zemljo. Ponovno so ga javnosti odkrili šele v 20. stoletju med arheološkimi izkopavanji, nato pa je bil skrbno obnovljen. V nadaljevanju moram omeniti tudi eno najstarejših lokacij v Plovdivu od koder se odpira čudovit panoramski razgled na celoten Plovdiv in je zelo priljubljena destinacija za sprostitev, fotografiranje in raziskovanje bogate zgodovine mesta. Gre za hrib Nebet tepe, eden od treh zgodovinskih gričev, na katerih je bil zgrajeno prvotno mesto in velja za rojstno mesto Plovdiva. Po pričevanjih domačinov je ta kraj poseben tudi po magičen sončnem zahodu, ko se starodavni kamni obarvajo v zlate odtenke. Tukaj so arheologi odkrili ostanke prve tračanske naselbine iz 2. tisočletja pr. n. št., kar potrjuje, da gre za enega od strateško pomembnih krajev v zgodovini Bolgarije in regije nasploh. Posebno doživetje je tudi rimski stadion, ki je skrit pod sodobnimi ulicami Plovdiva.
Ta je nekoč gostil športne igre v čast rimskim cesarjem, del stadiona pa je mogoče občudovati skozi steklena tla nad glavno promenado mesta oz. današnjo glavno sprehajalno ulico (Glavnata). Zgrajen je bil v 2. stoletju n. št. v času cesarja Hadrijana in je eden največjih stadionov iz rimskega obdobja na Balkanu. Dolžina stadiona je bila okoli 240 m, širina pa 50 m, kar pomeni, da je bil sposoben sprejeti okoli 30.000 gledalcev. Tu so svoj čas potekale atletske igre po vzoru starogrških olimpijskih iger, imenovane Pythian Games, ki so vključevale tekmovanja v teku, metanju diska in rokoborbi. Stadion je bil zgrajen iz belega marmorja, z velikimi stopnicami in reliefnimi okraski. Danes si je mogoče ogledati le severni del stadiona, saj je preostanek pokrit s sodobnimi stavbami in ulicami. Občudovanja vredna je tudi četrt Kapana, kar v prevodu pomeni past ali labirint, in je ena izmed najbolj priljubljenih in živahnih četrti Plovdiva. Nastala je že v osmanskem obdobju kot obrtniška in trgovska četrt, danes pa je preurejena v umetniško in kreativno središče mesta. Ozke tlakovane ulice, kjer se vijejo številni bari, restavracije, galerije in butiki lokalnih umetnikov in so stene hiš okrašene s sodobnimi grafiti in umetniškimi poslikavami, dajejo prostoru edinstven značaj. Tukaj je moč najti unikatne ročno izdelane izdelke, kot so nakit, oblačila in spominke, v četrti pa se odvijajo tudi številni festivali, umetniški dogodki in koncerti, zaradi česar je to eno najbolj živahnih območij v Plovdivu. Četrt Kapana je danes dejansko središče sodobne urbane kulture in prostor, kjer se srečujejo mladi ustvarjalci, popotniki in domačini, ki uživajo v sproščenem vzdušju te umetniške oaze in jo mnogi imajo za umetniško srce Plovdiva.
Nasploh nam sprehod po starem mestnem jedru Plovdiva razkriva čudovite obnovljene hiše iz obdobja bolgarskega preporoda (18. in 19. stoletje). Hiše, kot sta Hiša Hindlijan, razkošna rezidenca s turškimi kopelmi in Hiša Balabanov, čudovita meščanska hiša, danes muzej, so pravi primeri arhitekturne elegance, bogato okrašeni z freskami in leseno rezbarijo. Tudi mnoge ostale hiše v samem starem centru mesta imajo barvito fasado, bogato okrašena lesena okna in notranje stenske poslikave, v njih pa so živele bogate trgovske in plemiške družine, ki so v času osmanske vladavine pripomogle k gospodarskemu razcvetu mesta. Sprehajanje po starem mestnem jedru je bilo dejansko kot potovanje kjer sem začutil tisto nevidno vez med starodavno preteklostjo in sodobnim utripom življenja. Vsaka stavba ima svojo zgodbo, svoje edinstvene detajle, ki so priča o bogati preteklosti mesta. Lepo urejen center mesta je bil poln življenja, poln ljudi, ki so se sprehajali med trgovinami, uživali v kavarnah in restavracijah. Kljub temu da je bil moj obisk sredi tedna, so bile elegantne kavarne in restavracije polne ljudi, ki so sproščeno uživali v lokalni kulinariki kot so banica, kebapče ali bolgarska musaka, se sproščeno pogovarjali, pili aromatično kavo in uživali v drugih pijačah. Kar hitro sem dojel, da se Plovdiv ne ponaša le kot mesto zgodovine, ampak tudi kot mesto užitka. Življenje namreč tukaj teče v nekem svojem prijetnem ritmu, ki pri obiskovalcih ustvarijo nepozabno doživetje. Poseben pečat daje tudi izjemna gostoljubnost domačinov, ki so pripravljeni ponuditi pomoč ob vsakem trenutku. In ko misliš, da si videl in doživel že vse, te mesto znova preseneti na prav poseben način. Zame je bil pravo presenečenje majhen otroški lunapark v centru mesta, obdan z zelenjem čudovitega parka, kjer so otroci brezskrbno uživali, starši pa so si privoščili trenutek sprostitve na bližnjih klopcah v senci dreves. Ta detajl mi je še bolj približal Plovdiv kot mesto, ki ne živi le v svoji zgodovinski preteklosti, ampak v vsakem trenutku ustvarja nepozabne spomine za vse generacije.
Seveda sprehod po glavni promenadi razkriva tudi široko izbiro trgovin, kjer je možno kupiti mnoge spominke, posebno pozornost pa bi namenil bolgarski vrtnici, ki je eden najbolj prepoznavnih simbolov države. Plovdiv je mesto, kjer lahko doživiš njeno nežno aromo na skoraj vsakem koraku. Gre za posebno vrsto vrtnic “Rosa damascena” ali “damaskanska vrtnica”, ki je bogata z izjemno dišečimi eteričnimi olji, prav Bolgarija pa je ena največji proizvajalcev tega najkakovostnejšega rožnega olja na svetu. To je ključna sestavina vrhunskih parfumov, kozmetike in aromaterapije, ki ga uporabljajo v prestižnih parfumskih hišah, kot so Chanel, Dior in Guerlain ter drugod po svetu. Ob tem moram omeniti, da se le kakšnih 70 km od Plovdiva nahaja znamenita Dolina vrtnic, najbolj znana regija za gojenje omenjenih vrtnic, in kjer se vsako leto konec maja in v začetku junija, ko so damaskanske vrtnice v polnem razcvetu, odvija Festival vrtnic. Gre za festival njihovega obiranja, cvetove pa obirajo izključno ročno in le v zgodnjih jutranjih urah, ko vsebujejo največ eteričnega olja. Festival običajno traja tri tedne in se zaključi prvo nedeljo v juniju, pri nabiranju vrtnic pa lahko sodelujejo tudi turisti. Kot sem že omenil, delček opojnih dišav znamenitih vrtnic lahko doživite tudi v Plovdivu, saj je ob sami mestni promenadi kar precej trgovin in butikov, kjer prodajajo dišave, mila in kozmetiko, narejeno prav iz bolgarskih vrtnic. Občutek, ko vdihneš vonj teh naravnih parfumov je kot spomin na cvetoče poljane in toplino bolgarskega sonca.
Kar se tiče dostopnosti je le kakšnih 12 km od mesta lokalno letališče, ki ima dobre povezave z glavnim letališčem v Sofiji, drugače pa ima Plovdiv zelo dobro razvejan javni promet, ki ga turistom zelo priporočajo. Parkiranje v večjih mestih je namreč že dolgo problem in tudi središče Plovdiva je polno avtomobilov, zato je prosto mesto v parkirnih conah kar težko najti. Ob tem je center mesta tudi razdeljen na dve parkirni coni, za kateri je potrebna posebna dovolilnica. Kljub temu je v bližini središča na voljo več parkirišč in garažnih hiš, ki omogočajo enostaven dostop do glavnih znamenitosti. Cene parkiranja se razlikujejo glede na lokacijo in tip parkirišča ter znašajo približno 1–1,5 €/uro. Parkirate lahko tudi v nakupovalnih središčih, nekateri hoteli pa svojim gostom ponujajo brezplačno parkiranje. Na koncu lahko le poudarim, da Plovdiv ni le mesto, ki ga obiščeš, temveč je mesto, ki ga doživiš. Je kraj, kjer te vsak kotiček spomni na zgodovino, vsak vonj po vrtnicah spomni na tradicijo, vsak nasmeh domačina pa na toplino in gostoljubnost. Poleg svoje bogate kulturne dediščine in prijetnega vzdušja je Plovdiv tudi cenovno dostopna destinacija, saj so stroški gostinskih storitev v primerjavi z zahodnoevropskimi mesti zelo ugodni. V lokalnih restavracijah lahko dobro in okusno kosilo z lokalnimi specialitetami dobiš že za 7 – 10 €, medtem ko obrok v bolj prestižnih restavracijah stane okoli 15 – 20 €. Kava stane približno 1,50 €, pivo v baru pa med 2 in 3 €. Zaradi teh ugodnih cen je Plovdiv privlačen tako za popotnike kot za tiste, ki želijo uživati v vrhunski kulinariki brez visokih stroškov. Vsak obiskovalec lahko tukaj odkrije svoj kotiček in svoje spomine, naj bo to antični amfiteater, umetniška četrt Kapana ali preprosto vonj po rožnem olju, ki ga odnese s seboj. Nekatera mesta obiščeš in jih kmalu pozabiš, Plovdiv pa je eno tistih, ki ti ostanejo v srcu.

Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- https://lostinplovdiv.com/
- https://www.visitplovdiv.com/en
- http://www.plovdivskamitropolia.bg/eparhiya/hramove/184-katedralen-hram-quspenie-bogorodichnoq-gr-plovdiv.html
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Plovdiv
- https://wikitravel.org/en/Plovdiv
- https://plovdiv2019.eu/en
- https://bulgariatravel.org/plovdiv-city/
- https://lostinplovdiv.com/en/articles/parking-in-plovdiv