Dvorec Trakoščan je eden od najatraktivnejših dvorcev na Hrvaškem. Nahaja se v Hrvaškem Zagorju, 23 JV od Krapine in 40 km JZ od Varaždina. Najbližji naselji sta Macelj in Strahinčica. S približno 40.000 obiskovalci na leto je eden od najbolje obiskanih hrvaških dvorcev. S svojim posebnim pokrajinskim parkom, ki je neopazno zlit z okoliškimi gozdovi in čudovitim jezerom, je edinstven primerek očuvane spomeniške celote. V prečudovitem dvorcu je tudi muzej s stalno razstavo v kateri so ambientalno v izvirni funkciji razstavljeni predmeti od 15. do 19. stoletja. Razporejeni so po posameznih prostorih, ki tvorijo interierno celoto v štirih nivojih (klet, pritličje in dve nadstropji). V osnovi ima dvorec prepoznavno arhitekturno obliko dvorcev 12. in 13. stoletja, a so ga lastniki v svojem času tudi večkrat obnavljali in dograjevali. Posebno in prepoznavno veduto daje Trakoščanu veliko umetno jezero dolgo okrog 2 km, s površino približno 17 ha in globino okrog 2,5 m. Voda se poleti segreje tudi do 23°C, pozimi pa zamrzne in led se obdrži tudi do 3 mesece. Okolica dvorca je lično oblikovana kot pokrajinski park z prej omenjenim jezerom, travniki, skupinami dreves in grmovnic v hortikulturno celoto. Nasad se je delno razvil iz bližnjega avtohtonega gozda hrasta in gabra. Okrog jezera je lepo speljana urejena in lahka sprehajalna pot, ki je dolga okrog 5 km. Dvorec je nastal v 13. stoletju, a ne v tem obsegu. V začetku je bil samo kot trdnjava v obrambnem sestavu severozahodne Hrvaške za nadzorovanje trgovske poti od Ptuja proti Bednjanski dolini. Gre za slikoviti dolino v smeri mesta Bednja in Lepoglava, ki je nastala ob istoimeni reki Bednja.
Po legendi je Trakoščan svoje ime dobil po stari utrdbi iz časa antike (arx Thacorum), druga legenda pa govori, da je Trakoščan dobil ime po vitezih Drachenstein, ki so v zgodnjem srednjem veku gospodarili tem krajem. Samo ime Trakoščan se prvič omenja v zgodovinskih zapisih in dokumentih iz leta 1334. Gospodarji utrdbe v prvih stoletjih niso znani, je pa znano, da so njeni lastniki bili grofje Celjski, ki so gospodarili in posedovali posesti po celotni Zagorski kneževini. Po njihovem izumrtju Trakošćan deli usodo mnogih njihovih gradov in posesti, ki menjujejo razne lastnike. V tej delitvi je dvorec Trakoščan najprej pripadal vojskovodji Janu Vitovcu, potem hrvaškemu banu Ivanišu Korvinu, ki pa ga je podaril svojemu podbanu Ivanu Gyulayu. Njegova družina ima v posesti dvorec skozi tri generacije vse do leta 1566, ko umre njihov zadnji potomec in lastništvo prevzame država. Cesar svetega rimskega cesarstva in hrvaško-ogrski kralj Maximilijan II. je za posebne zasluge posest Trakoščan leta 1584 dodelil vplivni hrvaški rodbini Drašković oziroma hrvaškemu teologu, državniku in kardinalu Juraju Draškoviću II. (1525 – 1587). Leta 1592 ga v času naslednika rodbine Ivana II. Draškovića (plošča z grbom in napisom na zahodnem stolpu) znatno obnovijo in dodatno dogradijo zahodni obrambni stolp. Omenjen stolp dvorcu da pomembno vlogo pri obrambi z ognjenim orožjem. V tem času dodajo tudi nadstropje, zvišajo osrednji stolp in na novo zastavijo notranje dvorišče z arkadami. Dvorec Trakoščan pri tem dobi osnovne gabarite, ki so vidni še danes, o tem pa priča najstarejši ohranjen prikaz iz leta 1667.
V sporu Gašparja Draškovića mlajšega in njegovega zeta Nikole Zrinskega v prvi polovici 17. stoletja je dvorec delno porušen, zato se družina Drašković preseli v obnovljeni in razširjeni dvorec Klenovik pri Varaždinu. Kljub temu v svojem imenu ohranijo ime Trakoščanski, dvorec pa utrdijo za vojaške potrebe. V 18. stoletju je dvorec večinoma zapuščen ter je videti, da družina Drašković v njem sploh ne biva. Zanj se ponovno začnejo zanimati koncem 18. stoletja in v začetku 19. stoletja, ko obrambnim stolpom dodajo krone oziroma nadzidke s strelnimi linami, osrednjemu stolpu pa ločeno razgledno teraso. Dodatno še ojačijo obzidje in dodajo pas obrambnih objektov in obrambnih stolpov na vznožju dvorca. Sredi 19. stoletja oziroma med leti 1850 – 1860 se rodbina Draškovič oziroma podmaršal Juraj Drašković odloči za ponovno temeljitejšo obnovo dvorca. Obnovijo in spremenijo ga v svoj reprezentančni oziroma rezidenčni dvorec v duhu novega časa romantike in vrnitve k naravi ter družinski tradiciji. Obnova je potekala torej v duhu romantizma v neogotskem stilu, istočasno pa okolico dvorca pretvorijo v romantični gozdni park z redkimi drevesnimi vrstami in grmovnicami ter sprehajalnimi potmi ter vrtnimi lopami. Prav tako uredijo dodatne poti ob umetnem jezeru. Pri obnovi so bili poudarjeni vsi pomembni elementi obnove, posebej pa vhod skozi vzhodni obrambni stolp z mostom in grbom Drašković-Malatinski iz 18. stoletja. Rodbina Drašković ima dvorec in okoliške posesti v lasti (v njem pogosto bivajo) vse do leta 1944, ko se preselijo v Avstrijo. Hitro za tem je dvorec nacionaliziran, od leta 1953 pa je v njem muzej z bogato stalno zgodovinsko zbirko.
Ob verni rekonstrukciji ambienta iz obdobja zadnje obnove zgodovinska zbirka obsega vredne primerke baročnega pohištva in drobnih predmetov. Zanimiva je viteška dvorana z viteškimi oklepi in orožjem iz obdobja od 16. do 19. stoletja, obiskovalec pa lahko spozna tudi dragoceno zbirko portretov rodbine Drašković. Nasploh so v muzeju vsi eksponati dobro ohranjeni in opremljeni z spremnim besedilom, pot po je zanimivo speljana po nivojih. Pri ogledu muzeja se obiskovalcu večkrat porajajo razna vprašanja o družabnem življenju ljudi v tistem času in nasploh potovanjih med večjimi kraji in grofijami. Ogled muzeja in dvorca je pravo doživetje za vso družino, park pa prekrasno mesto za družinsko druženje, romantično srečanje in prava paša za fotografe. Ob dvorcu stoji v sklopu parka tudi znamenita baročna kapelica sv. Križa iz 18. stoletja (1754), ki jo je dala zgraditi Suzana Malatinski, soproga Josipa Kazimira Draškovića. Kljub njeni majhnosti je posebno mikavna njena notranjost, ki vsebuje vse elemente kakšne večje in mogočnejše cerkve. Tako ima povišan prostor za zbor z orglami, prižnico, spovednico in klop z dvignjeno katedro in oltarjem. Zunanjost cerkvice je enostavna, le na zvoniku so opazne dekoracije v stilu baročnega klasicizma. Nekoč so v kapelici maševali le ob velikih verskih praznikih, danes pa ob nedeljskih mašah še opravljajo zelo popularne obrede ˝trakoščanskih porok˝. V parku se lahko mirno sprehajate, možna pa je tudi vožnja po jezeru ter okrepčilo v jezerski restavraciji, kjer ponujajo zraven pijače tudi hrano. Okolica dvorca je prepletena z raznimi pohodniškimi potmi in če želite se lahko nastanite v bližnjem hotelu, ter okolico še podrobneje spoznate. Sicer pa lahko za Trakošćan planirate enodnevni družinski izlet z ogledom dvorca in kasneje lepim sprehodom okoli jezera, ki vam bo s postanki na mnogih klopeh z zanimivim pogledom na dvorec in jezero očaral lepe trenutke. Vsekakor destinacijo priporočam tudi kot romantično srečanje v dvoje.
Kontakt:
Dvorac Trakošćan,
Trakošćan 4, 42253 Bednja, Hrvatska
T:+385(0)42 796 281 ; +385(0)42 796 422
E: dvor@trakoscan.hr
W: http://www.trakoscan.hr/
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- Uradna spletna stran dvorca: http://www.trakoscan.hr/
- Uradna brošura muzeja
