Zadar je idilično pomorsko hrvaško mesto, ki se je razvilo na ugodnem položaju v središču vzhodne obale Jadranskega morja, zaščitene pred odprtim morjem z arhipelagom zadrskih otokov, kar je imelo velik pomen v obdobju dominacije pomorskega trgovanja. Širše zadrsko področje je bili naseljeno že v pradavnini, izkopanine in rane kulture pa datirajo v staro kameno dobo. Z arheološkimi izkopavanji so potrdili mnoge naselbine tudi v času neolitika (mlajša kamena doba), zato imajo zraven starega antičnega mesta Salona (današnji Solin) Zadar za pravi biser arheološke dediščine, tako arhitekturne kot tudi materialne kulture. Ostanki Salone namreč spadajo med najpomembnejša arheološka najdišča na Hrvaškem, Arheološki muzej v Zadru pa se ponaša z enim od najstarejših muzejev v tem delu Evrope, ki je bil ustanovljen že leta 1832. Posebno tematsko celoto bogatih arheoloških najdb na tem območju predstavlja zbirka antičnih steklenih predmetov, ki s svojo lepoto in raznovrstnostjo navduši vsakega obiskovalca. Nadvse zanimiva je namreč zgodovina uporabe naravnega stekla, predvsem vulkanskega obsidijana, ki so ga uporabljali že v kameni dobi za izdelavo ostrega orodja in orožja. Arheološke raziskave kažejo, da so prvo pravo steklo proizvedli sredi 3. tisočletja pr. n. št. (koralde) v severni Siriji, Mezopotamiji ali Starem Egiptu, ki so morda nastale povsem naključno kot stranski produkt pri proizvodnji kovin (žlindra). Steklo je že od začetka spadalo med luksuzne materiale, v Rimskem cesarstvu pa so bili stekleni predmeti razširjeni po vsem ozemlju. Uporabljali so se predvsem v gospodinjstvih, industriji in pokopih. Muzej antičnega stekla v Zadru, ki je bil ustanovljen leta 2006 in za obiskovalce odprt 5. maja 2009 hrani izjemno zbirko antičnega stekla svetovnega slovesa. Zamisel o ustanovitvi muzeja se je porodila po več desetletij arheoloških izkopavanj v samem mestu in njegovih rimskih nekropolah ter v bližnjih krajih zadrskega zaledja Ninu (Aenona), Starigradu (Argyruntum) in Podgradu (Asseria). Omenjena izkopavanja so dala velike količine steklenih predmetov rimskega antičnega izvora in zamisel o muzeju je bilo samo logično nadaljevanje po nekaj izjemno uspešnih razstavah po vsem svetu (Rim, Ancona, Torino, Benetke, Lizbona …).
Za Muzej antičnega stekla v Zadru so obnovili staro palačo Cosmacendi iz leta 1877. Gre za palačo znane zadrske družine Cosmacendi, ki so bili lastniki tovarne likerjev in popularne mestne kavarne na glavnem zadrskem trgu. Palača je v svoji zgodovini zraven družinske funkcije služila za razne druge namene, med drugim tudi za sedež vlade Kraljevine Dalmacije, kjer so sprejemali mnoge, za hrvaški narod, pomembne odločitve. Palača je bila precej dotrajana saj je utrpela večje poškodbe med 2. svetovno vojno, delne arhitekturne posege v 60-tih letih 20. stoletja in poškodbe med zadnjo vojno na Hrvaškem. Njena adaptacija je bila zaradi dotrajanosti zelo zahtevna in s sodobnimi arhitekturnimi in konservatorskimi tehnologijami so skušali ohraniti prvoten zgled stavbe. Glede na prostorske zahteve in sodoben muzeološki koncept so na severnem delu palače, na mestu nekdanjega severnega krila zgradili sodoben in nadvse zanimiv prizidek v stekleni izvedbi. Vsa ohranjena pročelja palače so skrbno rekonstruirali in restavrirali v izvorni obliki, kar daje obnovljeni palači poseben pečat. Muzej antičnega stekla v Zadru je arheološkega tipa a specializiran in s svojo stalno muzejsko razstavo predstavlja edinstveno zbirko preko 5.000 različnih steklenih predmetov iz obdobja antike oz. iz 1. stoletja pr.n.št. pa vse do 5. stoletja n.št. V stalni muzejski postavitvi na več kot 2.200 m2, v pritličju in dveh nadstropjih, lahko obiskovalec občuduje drobne in tudi večje steklene predmete čudovitih barv in izjemne izdelave. Med njimi je več kot 2.000 v celoti in odlično ohranjenih in dajejo edinstven pogled v izjemno spretnost steklarskih mojstrov tistega časa. Stalna muzejska postavitev se prične v vzhodnem krilu stare palače, kjer je na zelo domiselni način predstavljena zgodovina pridelave stekla s tremi podtemami: surovine, orodja in peči ter tehnike izdelave in okraševanja. Nadvse zanimivo je prikazano staro ročno orodje in kalupi ter pipe za pihanje stekla, ki obiskovalca povsem impresionira že ob začetku ogleda.
V nadaljevanju se stalna razstava nadaljuje v prvem nadstropju kjer se obiskovalec seznani s trgovskimi potmi stekla v antičnem času, v steklenih vitrinah pa s steklenimi artefakti in reliefnimi žigi takratnih lokalnih proizvajalcev stekla. Zbirka se nadaljuje v drugem prostoru s prikazom uporabe stekla v kozmetiki, farmaciji in medicini, največja dvorana v tem nadstropju pa je namenjena nekropoli (grobišču) in prikazu uporabe stekla pri obrednem pokopu v antičnem obdobju. Gre za nadvse zanimivo postavitev, ki obiskovalca prevzame takoj ko pride v omenjeni prostor. Odlično so predstavljene razne steklene žare, balzamariji (balzamárij -a m (á) arheol. posodica za shranjevanje dišav) in razni stekleni pokrovi za različno posodo. Zraven nazornega prikaza nekaj načinov pokopa v času antike so v tej dvorani prikazana tudi dva liburnijska nagrobna spomenika in šest manjših nagrobnih napisov. V nadaljevanju prvega nadstropja je mala izložbena dvorana v kateri je predstavljen antični stekleni nakit. Obiskovalec lahko občuduje čudovite steklene prstane, ogrlice, perlice, zapestnice in uhane raznih oblik in velikosti. Nekateri primerki so pravo umetniško delo in ob tem bodo zagotovo najbolj uživale dame, ki se on tej zbirki navadno najdlje zaustavljajo. Iz omenjene male dvorane obiskovalec preide v manjši prostor, kjer so razstavljeni stekleni predmeti namenjeni vsakdanjem hišnim opravilom kot npr. steklenice raznih oblik in velikosti, vrči, šalice, sklede … Ob ogledu vseh omenjenih zbirk v prvem nadstropju se lahko obiskovalec preko raznih spremnih besedil na stenah ali LCD zaslonih še dodatno izobrazi, saj so mnoge tematike še podrobneje predstavljene.
V drugem nadstropju se muzejska razstava nadaljuje s prikazom muzejske delavnice v katerem obiskovalcem mladi zadrski muzejski mojster Marko Štefanac prikaže izdelavo nekaj steklenih predmetov. Omenjeno delavnico uporabljajo tudi za kratke tečaje pihanja stekla in izdelavo spominkov, kjer z metodo ročnega pihanja izdelujejo replike starega antičnega stekla, v njej pa s posebno metodo taljenja stekla in fuzije mlada zadrska umetnica Antonija Gospić izdeluje unikaten stekleni nakit. Njihova replika antičnega stekla je dobila tudi nagrado za najboljši spominek v posebnem nagradnem natečaju Hrvaške turistične zveze Plavi cvijet 2008. Ves izdelan nakit in spominke si lahko obiskovalci kupijo v muzejski trgovini, ki je mimogrede zelo dobro založena, artikli pa so cenovno dostopni. Muzej antičnega stekla v Zadru je izjemen in ga priporočam vsakemu, ki ga pot ponese v te kraje. Ne nazadnje si ga lahko ogledate tudi v času dopustovanja, seveda če ste v poletnem času odsedeli kje blizu Zadra. Verjemite, obiska zagotovo ne boste obžalovali.
Kontakt:
Muzej antičkog stakla u Zadru
Poljana Zemaljskog odbora 1, 23000 Zadar, Hrvatska
T: +385 23 363 831
F: +385 23 363 834
E: info@mas-zadar.hr
W: http://www.mas-zadar.hr/
This work is licensed under a Attribution 4.0 International License (CC BY 4.0)
Viri
- Foto: Črtomir Rosić
- http://www.mas-zadar.hr/
- http://zadar.travel/hr
- http://www.arheologija.hr/?p=1734
- Domijan M., Izgradnja i otvorenje Muzeja antičkog stakla u Zadru, muzejska publikacija, Zadar, 2010
